UPRS sodba I U 721/2015

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Javne agencije za civilno letalstvo, št. 4500-1/2014/968-CAA0104 z dne 4. 2. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom o stroških je prvostopni organ odločil, da tožnika bremeni letna tarifa za veljavnost potrdila v znesku 1.020,19 EUR (1. točka izreka), da je tožnik dolžan letno tarifo za obdobje od 9. 12. 2014 do 31. 12. 2014 plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa na tam navedeni račun, vse bančne stroške v zvezi s plačilom plača tožnik (2. točka izreka), da bo za naslednja obdobja stalnega nadzora veljavnosti certifikata izdan nov sklep o stroških (3. točka izreka) in da je ta sklep izvršilni naslov (4. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da se naloge odločanja v upravnih zadevah iz pristojnosti prvostopnega organa v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 179m. člena Zakona o letalstvu (ZLet) financirajo s prihodki od pristojbin in povračil stroškov, ki se zaračunavajo na podlagi Tarife za izvajanje storitev organa. Po 2. točki prvega odstavka 179m. člena ZLet so za vplačilo tarife zavezani prosilci in imetniki certifikatov in drugih listin, ki jih izdaja organ. Tožnik ima veljavno potrdilo o odobritvi organizacije za vodenje stalne plovnosti št. SI.MG.029 od dne 29. 7. 2011 in je organizacija za vodenje stalne plovnosti v skladu s Prilogo I (Del M), Oddelkom A, Poddelkom G Uredbe (ES) št. 2042/2003, potrjena za vodenje stalne plovnosti zrakoplovov, za izdajo priporočil in potrdil o pregledu plovnosti po pregledu plovnosti v skladu s točko M.A.710 Priloge I (Del M), ter za izdajo dovoljenj za letenje po točki M.A.711 (c) Priloge I (Del M) k isti uredbi. V času veljavnosti certifikata se izvaja stalni nadzor. V skladu z drugim odstavkom 7. člena Tarife se letna tarifa zaračunava in poračunava za vsako trimesečno obdobje. Za naslednja obdobja stalnega nadzora veljavnosti bo izdan nov sklep o stroških. Vrednost točke v letu 2014 je 6,00 EUR. V nadaljevanju je obrazložil obračun letne tarife. Ugotovil je, da znaša skupna vsota po vseh postavkah 1.020,19 EUR, od tega znaša tarifa za Storitev/Postopek Helikopterji nad 3175 kg MTOM, potrditev pogodbe po ICAO 83.a členu, če sprejmemo nadzor iz tujega registra, za kol. 5, po tretjem odstavku 17. člena Tarife 834,70 EUR.

2Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3Tožnik je v tožbi navedel, da je prvostopni organ napačno izračunal tarifo za Storitev/Postopek Helikopterji nad 3175 kg MTOM, potrditev pogodbe po ICAO 83.a členu, v znesku 834,70 EUR in pri tem napačno uporabil materialno pravo. V sklepu organ kot podlago navaja 83. a člen, ki ne obstaja, zato tožnik domneva, da gre za 83. bis člen Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljevanju Čikaška konvencija), kot izhaja iz Uredbe o ratifikaciji protokolov o spremembah Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, dejansko pa za peti in osmi odstavek 24. člena ZLet. Prvostopni organ te postavke ne bi smel zaračunati, saj za to ni imel ustrezne pravne podlage, ker je bil prevzet nadzor varnosti zrakoplovov, ki so vpisani v francoski register zrakoplovov, to je register zrakoplovov države članice EU. Organ je tako ravnal v nasprotju s petim in osmim odstavkom 24. člena ZLet. V zvezi z najemom zrakoplovov, ki so vpisani v francoski register zrakoplovov in jih uporablja tožnik in so vpisani v njegovo spričevalo letalskega prevoznika, tožnik opozarja, da so naloge organa, ki jih je opravil v zvezi z najemom teh zrakoplovov, opredeljene v ARO.OPS.110 iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 965/2012. Organ mora namreč v skladu z zahtevo ARO.OPS.110 odobriti najemno pogodbo za zrakoplov(e) brez posadke, sklenjene med tožnikom in lastnikom najetih zrakoplovov, vendar le s stališča zahtev stalne plovnosti in zračnih operacij (4. točka odstavka a ARO.OPS.110 Pogodbe o najemu Uredbe (EU) 965/2012). Te naloge pa so v tarifi vsebovane v trinajsti vrstici drugega odstavka 16. člena in/ali v prvi vrstici tretjega odstavka 17. člena. Tarifa je nedoločna in zato arbitrarna, saj ne določa, na katere regulativne zahteve se nanaša. S tega stališča tudi ni skladna z zahtevami iz četrtega odstavka 179m. člena ZLet. Da prvostopni organ v zvezi s 83. bis členom Čikaške konvencije ni imel nobenih posebnih stroškov, ki bi lahko bremenili uporabnike njenih storitev, izhaja tudi iz Uredbe (ES) št. 216/2008, ki v prvem odstavku 11. člena določa priznanje certifikatov, izdanih v skladu s to uredbo, s strani držav člani. Ker sta Slovenija in Francija članici EU in se v obeh državah uporablja ta uredba, se za primer priznavanja listin lahko uporabi drugi odstavek 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Organ torej v zvezi s priznavanjem listin drugih držav članic nima nobenih stroškov, zato je kršil tudi citirano določbo te uredbe. Vprašanje najema in uporabe zrakoplovov brez posadke ureja Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 v Prilogi II (delo ARO) v zahtevi ARO.OPS.110 Pogodbe o najemu. V 3. točki odstavka a je določeno, da pristojni organ odobri pogodbo o najemu, ko se prepriča, da operator, certificiran v skladu s Prilogo III (delo OR), izpolnjuje zahteve iz: ORO.AOC.110(d) za oddajo zrakoplova brez osebja v najem kateremu koli operatorju, in v 4. točki istega odstavka, da odobri pogodbo o najemu, ko se prepriča, da zadevne zahteve stalne plovnosti in zračnih operacij, za najem zrakoplova brez osebja, registriranega v EU, in najem zrakoplova z osebjem od operatorja iz EU. V odstavku d pa, da ko pristojni organ prejme vlogo za predhodno odobritev pogodbe o oddaji zrakoplova brez osebja v najem v skladu z ORO.AOC.110(d), zagotovi ustrezno usklajevanje z organom, pristojnim za stalni nadzor nad zrakoplovom v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003 (8) ali za delovanje zrakoplova, če za to ni pristojen isti organ in da se zrakoplov pravočasno odstrani iz operatorjevega spričevala AOC. V tej zadevi se uporabljajo naštete zahteve, pri čemer je izvršitev zahteve iz 4. točke odstavka a v pristojnosti prvostopnega organa (nadzorni organ subjekta, ki najema zrakoplov), izvršitev zahtev iz 3. točke odstavka a in odstavka d pa v pristojnosti pristojnega francoskega organa (nadzorni organ subjekta, ki oddaja zrakoplov v najem). Gre za odobritev pogodbe o najemu zrakoplova brez posadke v skladu z zahtevo ARO.OPS.110 Priloge II k Uredbi (EU) 965/2012. Organ je torej napačno opredelil upravno nalogo kot sklenitev pogodbe med dvema pristojnima državnima organoma. Na podlagi te napačne opredelitve pa je uporabil napačno tarifo in bi moral uporabiti tarifo iz trinajste vrstice drugega odstavka 16. člena ali prve vrstice tretjega odstavka 17. člena.

4Tožnik je še dodal, da stroški postopkov sklepanja mednarodnih pogodb in dogovorov o izvajanju teh pogodb ne smejo in ne morejo finančno bremeniti uporabnikov storitev prvostopnega organa, kar izhaja tudi iz 179m. člena ZLet. Vsi morebitni stroški v zvezi s sklenitvijo meddržavnih dogovorov s pristojnimi državnimi organi drugih držav se lahko financirajo le iz proračuna RS. Sicer bi bilo pa verjetno sklepanje mednarodnih pogodb po 83. bis členu Čikaške konvencije v skladu z 2. členom Zakona o zunanjih zadevah v pristojnosti ministrstva za promet. Sklenitev pogodbe po tej določbi se uvrša med akte iz petega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah. Glede na opredelitev upravne zadeve iz 2. člena ZUP sklenitev pogodbe/dogovora na podlagi 83. bis člena Čikaške konvencije ni upravna zadeva. V izreku sklepa pa tudi ni navedeno, na katero storitev se nanaša – točna navedba izdane listine in predpisa, ki ureja izdajo listine ter s tem povezane storitve organa, navedene po določbah uporabljenih predpisov RS in EU. Ker to ne izhaja niti iz tarife, bi bilo to še bolj pomembno. Uporaba 83. bis člena Čikaške konvencije je pravno in strokovno neprimerna v povezavi z organizacijo za vodenje stalne plovnosti (t.i. CAMO). Najem zrakoplovov, s posadko ali brez posadke, je namreč vprašanje spričevala letalskega prevoznika in operativne licence, kot izhaja iz Uredbe (EU) 965/2012 in 13. člena Uredbe (ES) 1008/2008. Tožnik je zato predlagal, da sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa v prvi točki izreka za znesek 834,70 EUR, da sklep v tem delu razveljavi in da naloži toženki, da tožniku povrne stroške postopka.

5Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da iz 83. bis člena Čikaške konvencije izhaja, da se zlasti v primerih, ko operator ene države podpisnice te konvencije najame zrakoplov, ki je registriran v drugi državi, ti dve državi dogovorita, da se nekatere ali vse obveznosti, kot so na primer licenciranje osebja, plovnosti zrakoplova in podobno, iz države registracije prenesejo na državo operatorja. Pri tem gre za odnos med državami podpisnicami iz konvencije in ne za odnos držav EU do tretjih držav. Tožnik je imetnik spričevala letalskega prevoznika in ima dovoljenje za opravljanje komercialnih zračnih operacij z naštetimi tipi zrakoplovov, ki so vpisani v francoski register zrakoplovov. Ker so zrakoplovi vpisani v tuj register, istočasno pa so vpisani v spričevalo letalskega prevoznika, ki ga je izdal prvostopni organ, in upoštevajoč dejstvo, da sta RS in Francija podpisnici zgoraj omenjenega protokola, je bilo v konkretnem primeru sklenjenih pet dogovorov za 5 zrakoplovov. Dogovorjeno je bilo, da organ kot pristojni organ države operaterja pod določenimi pogoji sprejme nadzor nad pooblaščeno organizacijo stalne plovnosti, ki vodi stalno plovnost navedenih zrakoplovov v skladu z delom M poddela G Uredbe Komisije (ES) št. 2042/2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor tudi vzdrževalno organizacijo po delu 145 te uredbe. Tako ne drži, da organ nima pravne podlage, je pa prišlo v obrazložitvi do pisne napake – namesto 83. bis člena je bil naveden 83. a člen. V zvezi s t.i. dogovori ICAO ni mogoče iskati povezave v petem oziroma osmem odstavku 24. člena ZLet, saj ne gre za prenos iz registra zrakoplovov, ki so v lasti državljanov Skupnosti oziroma ne gre za vpis v register zrakoplovov RS. Prav tako ni možno iskati povezave v 11. členu Uredbe (ES) št. 216/2008, ker ne gre za priznavanje certifikatov, pač pa za prevzem nadzora nad pooblaščeno vzdrževalno organizacijo. Prav tako ni možno uporabiti določb Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 in posledično 13. alineje drugega odstavka 16. člena oziroma 1. alineje tretjega odstavka 17. člena Tarife. Sporazum s Francijo je bil namreč sklenjen z namenom prenosa določenih nalog za točno določene zrakoplove in sicer za zrakoplove tožnika. Tu tudi ne gre za zaračunavanje stroškov sklenitve mednarodne pogodbe, pač pa za zaračunavanje izvajanja nalog, ki jih je prvostopni organ dolžan izvesti oziroma ki jih je prevzel od države registra na podlagi sklenjenega sporazuma. Toženka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

6Tožnik je v pripravljalni vlogi še dodal, da je možno tovrstni sporazum med državama skleniti le na državni ravni. Agencija (prvostopni organ) ni pooblaščena za zastopanje Republike Slovenije pri sklenitvi takšnega posla. Ker sporazum o prenosu nalog ni bil sklenjen zakonito, ni zakonite podlage za izdajo sklepa. Opozoril je tudi, da se takšna storitev poravna iz proračuna RS, ker potrditev pogodbe ne predstavlja takšne dejavnosti, ki sodi med dejavnosti iz tretjega in četrtega odstavka 179m. člena ZLet. Ni tudi jasno, ali ne gre za dvojno zaračunavanje storitev glede na pavšalne navedbe toženke o vrsti storitev, ki jih zaračunava.

7Toženka je v pripravljalni vlogi še dodala, da so navedbe tožnika glede nezakonite sklenitve sporazuma med državami članicami tožbena novota in jih sodišče ne sme upoštevati. V primeru njihovega upoštevanja, pa je še pojasnila, da gre za operativne sporazume med pristojnimi organi držav članic, prvostopni organ pa je v skladu z 179d. členu ZLet omenjeni pristojni organ. Gre pa za sporazume o prenosu pristojnosti nadzora za konkretne zrakoplove posameznega operatorja. Prvostopni organ zaračunava izvajanje nalog, ki jih je dolžan izvesti oziroma ki jih je prevzel od države registra na podlagi sporazuma. Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 pa se je začela uporabljati od 28. 10. 2014, sporazumi o prenosu obveznosti nadzora pa so se sklepali, preden je stopila uredba v veljavo. Tako sicer drži, da možnost uporabe predpisa obstaja od 28. 10. 2014, vendar je bil sporazum s Francijo sklenjen z namenom prenosa določenih zrakoplovov prevoznika. Če tak sporazum ne bi bil sklenjen in če druga pogodbenica (Francija) ne bi vztrajala pri sklenitvi takega sporazuma na podlagi Čikaške konvencije, bi organ lahko kot materialni predpis uporabil uredbo in posledično drugo identifikacijo tarife.

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o določitvi zneska letne tarife za veljavnost potrdila za obdobje od 9. 12. 2014 do 31. 12. 2014 v znesku 1.020,19 EUR.

10Organ je svojo odločitev obrazložil s sklicevanjem na 179m. člen ZLet in na njegovi podlagi sprejeti Tarifi. V 179m. členu ZLet je predpisan način financiranja prvostopnega organa – Javne agencije za civilno letalstvo, v Tarifi pa so po posameznih postavkah določene vrednosti posameznih storitev, pri čemer je v drugem odstavku 7. člena Tarife določeno, da se v primeru, če se vlogi ugodi, predlagatelju določi višina letne tarife, ki se predlagatelju zaračunava in poračunava za vsako trimesečno obdobje. Organ je še navedel, da ima tožnik veljavno potrdilo o odobritvi organizacije za vodenje stalne plovnosti v skladu s Prilogo I (Del M), Oddelkom A, Poddelom G Uredbe (ES) št. 2042/2003, in da v času veljavnosti certifikata prvostopni organ izvaja stalni nadzor v skladu s prvim in šestim odstavkom 179i. člena ZLet. Obrazložitev vsebuje še tabelo s podatki o storitvah, količini, določbah Tarife, identifikacijo in zneskom za plačilo ob upoštevanju vrednosti točke.

11Po presoji sodišča je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka, čemur smiselno ugovarja tudi tožnik.

12Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z obrazložitvijo. Iz izreka izhaja, da je bila tožniku zaračunana in poračunana letna tarifa za obdobje od 9. 12. 2014 do 31. 12. 2014, torej za obdobje cca. treh tednov, iz obrazložitve pa bi se dalo sklepati, da gre za obdobje treh mesecev. Zato že iz tega razloga ni jasno, ali je višina zneska pravilno obračunana glede na postavke po Tarifi oziroma glede na drugi odstavek 7. člena Tarife, na katerega se med drugim prvostopni organ tudi sklicuje.

13Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje še druge pomanjkljivosti, ki onemogočajo njegov preizkus. Tako ne vsebuje razlogov za zaračunanje tarifne postavke po tretjem odstavku 17. člena Tarife ''Helikopterji nad 3175 kg MTOM – Potrditev pogodbe po ICAO 83.a členu, če sprejmemo nadzor iz tujega registra – L''. Zgolj navedba v tabeli, da gre za zaračunavanje storitve iz tretjega odstavka 17. člena Tarife v višini 834,70 EUR za ''Potrditev pogodbe po ICAO 83. a členu, če sprejmemo nadzor iz tujega registra – L'', namreč ne zadošča za preveritev utemeljenosti zaračunavanja te postavke, ki je za tožnika sporna.

14Kot bi se sicer dalo sklepati iz obrazložitve drugostopne odločbe, naj bi prvostopni organ s to postavko zaračunal tožniku storitev po Protokolu o spremembi Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (imenovani tudi Čikaška konvencija), sprejetem z Uredbo o ratifikaciji protokolov o spremembah Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, in sicer po 83. bis členu (in ne 83. a členu, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu). Ta določa, ''da če je ne glede na določbe 12., 30., 31. člena in točke a) 32. člena letalo registrirano v državi pogodbenici in ga skladno z dogovorom o zakupu, najemu ali izmenjavi letala oziroma drugim podobnim dogovorom uporablja letalski prevoznik, ki ima glavni poslovni sedež oziroma če takega sedeža nima, svoje prebivališče v drugi državi pogodbenici, lahko država registracije letala po dogovoru z drugo tako državo prenese nanjo v celoti ali delno svoje naloge in obveznosti glede tega letala po 12., 31., 31. in točki a) 32. člena; država registracije je razrešena glede prenesenih nalog in obveznosti''. Vendar tudi v obrazložitvi drugostopne odločbe poleg citirane določbe predpisa ne izhaja, kakšen konkretni pravni akt oziroma pravni akti (sporazumi oziroma pogodbe o prenosu pristojnosti za posamezne zrakoplove) so podlaga za zaračunavanje te storitve tožniku, torej katere so tiste dejanske okoliščine, na podlagi katerih je prvostopni organ mogel sprejeti izpodbijano odločitev. V odgovoru na tožbo je toženka sicer dodatno pojasnila razloge za sprejeto odločitev organa in še navedla, da ima tožnik spričevalo letalskega prevoznika in dovoljenje za opravljanje komercialnih zračnih operacij z zrakoplovi (ki jih opredeli po tipu in registrski oznaki), ki so vpisani v francoski register zrakoplovov ter da je glede na dogovor med Slovenijo in Francijo kot podpisnicama omenjenega Protokola (Čikaške konvencije) agencija (prvostopni organ) sprejela nadzor nad pooblaščeno organizacijo stalne plovnosti. K svojemu odgovoru je priložila tudi listine: spričevala letalskega prevoznika in pet dogovorov o prenosu pristojnosti. Z navedbami v odgovoru na tožbo oziroma naknadnim pojasnjevanjem pa toženka ne more odpraviti pomanjkljivosti obrazložitve, saj odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijane odločbe. Tako tudi sodna praksa (sodba VSRS, U 202/93 z dne 19. 1. 1995). Ne glede na povedano pa sodišče še pripominja, da so glede na navedbe v odgovoru na tožbo pomanjkljive tudi naknadno posredovane listine, ki naj bi potrjevale navedbe toženke, saj so priloženi dogovori o prenosu pristojnosti (le) za štiri zrakoplove, ne pa za pet zrakoplovov.

15Glede na povedano je sodišče tožbi zaradi bistvenih kršitev določb postopka, ki so vplivale ali bi mogle vplivati na odločitev, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odločiti.

16Sodišče se ni opredeljevalo do tožbenih ugovorov tožnika v zvezi z napačno uporabo materialnega prava ter posledično zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, ker je že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijanega akta, se bo pa do njih moral opredeliti prvostopni organ v postopku izdaje novega akta.

17Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.