VSC sklep Cp 117/98

Pritožbi vdovca A. po pok. B. se ugodi , sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek pred pristojnim okrajnim sodiščem.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

V izpodbijanem sklepu o dedovanju po zapustnici B. je bilo ugotovljeno, da v zapuščino spada 1/2 nepremičnine vpisane v vl. št. ... k.o. .., ki sestoji iz stanovanjske stavbe, gospodarskih poslopij, 5 ha kmetijskih zemljišč in 36 ha gozda, 4/12 nepremičnine, ki je vpisana v vl. št. .. k.o. .. in sestoji iz stanovanjse stavbe in dveh travniških parcel v izmeri 65 arov zemljišča ter 190 navadnih delnic Atena 3 d.d. in 16 delnic Save serije G, ki jih je zapustnica pridobila na podlagi lastninskega certifikata v skupni vrednosti 400.000,00 SIT. Celotno zapuščino je zapustnica B. z oporoko z dne 24.6.1992 zapustila hčerki D. z obvezo, da izroči pohištveno opremo spalnice vdovcu po zapustnici A., ki se je s pisno izjavo z dne 24. 6. 1992 in potem še na zapuščinski obravnavi odpovedal dedovanju po zapustnici in tudi uveljavljanju njunega deleža napram oporočni dedinji.

Proti takšnemu sklepu o dedovanju se je pritožil vdovec zapustnice A. in v pritožbi navedel, da sta z zapustnico skupaj živela 29 let, od tega sta bila 19 let tudi poročena. Skupaj sta ustvarjala hišo, v kateri sta živela s tem, da je bil pritožnik zaposlen, zapustnica pa ni bila zaposlena. Pritožnik je v pritožbi ocenil, koliko je stala gradnja hiše, v kateri sta živela z zapustnico, in sicer po njegovi oceni ta vrednost znaša okoli 65.000 nemških mark. Pravi, da bi bil zadovoljen že s 30.000 nemškimi markami, čeprav je prispevek glede na 29 let skupnega življenja gotovo precej večji, ali pa vsaj z nujnim deležem. V pritožbi navaja, da ne priznava več podpisa, s katerim se je odpovedal dedovanju po zapustnici in da ne razume, kako more nekdo dedovati tisto, kar ni njegovo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je uvedlo oporočno dedovanje po zapustnici B., vendar pa je pri tem spregledalo čl. 51/2 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje. Zapustnica je torej v oporoki, ki jo je zapustila, razpolagala tudi z moževim deležem na njunem skupnem premoženju, kar pa ni dopustno, saj zapustnik v oporoki razpolaga le s svojim lastnim premoženjem. Vdovec po zapustnici s pritožbo sicer ne more preklicati izjave o odpovedi dediščini, ki jo je dal pisno in le to potrdil tudi na zapuščinski obravnavi, saj je ta izjava nepreklicna kot je to določeno v čl. 138/I Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in bi lahko razveljavitev zahteval le s tožbo, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (138/2 ZD). Vendar pa je sodišče prve stopnje, ki je opravilo zapuščinsko obravnavo, bilo dolžno v skladu s čl. 165/1 ZD ves čas trajanja postopka paziti, da se pravice strank v postopku čimprej ugotovijo in zavarujejo in bi torej moralo stranke v postopku opozoriti na nastalo situacijo.

Iz teh razlogov je moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi in zadevo vrniti v nov zapuščinski postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali obstaja spor o obsegu zapuščine med dediči v smislu čl. 212 ZD. Če spor obstaja, bo moralo sodišče napotiti dediče na pravdo, v nasprotnem primeru pa se bosta dediča sporazumela o deležu vdovca po zapustnici na skupnem premoženju, ki sta ga z zapustnico ustvarila v času trajanja zakonske zveze.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.