VSM sklep Cpg 570/94

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 95.478,20 sit, ki ga je tožeča stranka vtoževala v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Tožeča stranka v pravočasni pritožbi smiselno izpodbija navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je delavec tožene stranke s tovornim vozilom poškodoval prenizko položeno telekomunikacijsko omrežje, pri tem pa se je zavedal, da so kabli položeni prenizko in je ravnal v lahkomiselnem prepričanju, da posledice ne bo.

Tožena stranka na pritožbene navedbe ni odgovorila.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je pravna podlaga odgovornosti tožene stranke, odgovornost obratovalca za obratovanje z nevarno stvarjo - tovornjakom, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je do škode prišlo pri vožnji s tovornjakom. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zmotno uporabilo materialno pravo, ko je po zaslišanju priče I.J., voznika, ki je s tovornim vozilom poškodoval telekomunikacijske kable, zaključilo, da je podana v celoti oprostitev odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR, ker je tožeča stranka ravnala v nasprotju s 17.členom Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. l. SFRJ 50/88) in prenizko napeljala telekomunikacijski kabel.

Iz izpovedi voznika na list.št. 15 priloženega spisa izhaja, da je bil voznik opozorjen, naj pazi na kabel in da je na prvi vožnji ena oseba kontrolirala na vozilu, da je zapeljal v redu mimo kabla. Ko se je vračal po isti poti, je mislil, da bo šlo vozilo v redu mimo, pri čemer ni predvideval, da je vozilo prazno in se zaradi tega dvigne.

Na podlagi takšne izpovedi voznika nikakor ni mogoče zaključiti, da je v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba, glede na dejstvo, da gre za izkušenega voznika s 15 leti delovnih izkušenj. Zato je pritrditi pritožbenim navedbam tožeče stranke, da je voznik zanemaril tisto pazljivost, ki jo lahko pričakujemo od poklicnega voznika, zlasti, ker je bil na oviro opozorjen in je ravnal v prepričanju, da do posledice ne bo prišlo.

Prvostopno sodišče bo v ponovljenem postopku moralo oceniti soodgovornost voznika za nastalo škodo in v okviru te ocene odločiti o tožbenem zahtevku - oceniti bo moralo, ali ni podana samo delna oprostitev odgovornosti obratovalca po 3. odstavku 177. člena ZOR.

Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje postopati po določbah ZPP, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu (drugi odst. 55a člena ZIP) in sicer bo moralo izrek popraviti v skladu s četrtim odstavkom 451.člena ZPP in odpraviti tudi očitno numerično napako v izreku.

Izrek o stroških temelji na določilu 3. odst. 166.člena ZPP.