VSM sklep Cpg 35/95

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi svoje pritožbene stroške.

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je njegovo dodatno prijavo upniške terjatve zavrglo. V pritožbi je navedel, da gre le za razširitev zahtevka, ki je bil pravočasno vložen in je razširitev po določilih ZPP dovoljena.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je objavilo oklic o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu RS dne 21.1.1994. Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve iz 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je potekel v ponedeljek 21.3.1994. Upnik je dne 11.3.1994 prijavil terjatev v znesku 131.322,20 sit - torej v roku. Dne 30.11.1994 pa je prijavil nadaljnjo terjatev v znesku 517.932,00 sit. Ker je navedeni zakonski rok prekluziven, pravica zahtevati poplačilo v stečajnem postopku preneha z potekom roka. Pritožnik je v zmoti, ko se sklicuje na določila zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporabljajo v stečajnem postopku.

Tudi pri razširitvi tožbe po 191. členu ZPP taka razširitev ni dovoljena pri zahtevkih kjer je potekel prekluzivni rok za vložitev tožbe.

Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.