VSM sklep Cpg 362/93

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je vložil izvršilni predlog na podlagi pravnomočne sodne odločbe - sklepa o prisilni poravnavi. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik v celoti ugovarjal in sicer je uveljavljal v pobot svojo nasprotno denarno terjatev. Ugovor je sodišče I. stopnje zavrnilo.

Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil, češ da je njegova terjatev utemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

V izvršilnem postopku je v okviru 8. točke 50. člena ZIP možno ugovarjati, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, prenehala obstojati zaradi pobota. Pri tem je opozoriti, da v izvršbi ni možen procesni pobot, ko sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev in jih nato pobota - po določilu 3. odst. 352. člena ZPP je dovoljen le na prvi stopnji pravdnega postopka. V času izvršbe je možen le materijalno-pravni pobot z izjavo ene stranke - torej po določilih 336. do 343. člena ZOR. Tudi ni razloga, da ne bi šteli ugovora dolžnika, ki ga sodišče pošlje v izjavo upniku, kot omenjeno izjavo o pobotu. Ker nastanejo materijalno pravni učinki pobota takrat, ko se nasprotni terjatvi srečata, je možno šteti, da ugovor uveljavlja že izvršeno plačilo terjatve, ki je predmet izvršbe. Pač pa pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je v pobot uveljavljena terjatev likvidna - to je, če je njen obstoj priznala tudi nasprotna stranka. Če je terjatev sporna, tedaj brez pravde ni mogoče izpeljati pobotanja (glej Cigoj: Obligacijska razmerja, Ljubljana 1978, str. 327). V konkretni zadevi je v ugovoru v pobot uveljavljena terjatev dolžnika predmet pravdnega postopka, ki ga vodi prvostopno sodišče pod opr. št. ... in še ni zaključen. Pobot v predmetni zadevi ni možen in je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo ugovor. Pritožba torej ni utemeljena.