VSRS sklep VIII DoR 29/2016

Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče v okoliščinah tega primera pravilno uporabilo materialno pravo glede spremembe pogodbe o zaposlitvi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za vrnitev šolnine v znesku 2.044,00 EUR in mu kot tožencu po nasprotni tožbi naložilo plačilo 3.732,00 EUR iz naslova plač, 2.290,00 EUR iz naslova odškodnine ter 1.374,00 EUR iz naslova odpravnine. Zahtevek za vrnitev šolnine je zavrnilo po ugotovitvi, da je tožnik sicer za toženca res plačal šolnino in ta ni izpolnil pogodbenih obveznosti, da pa mu delovno razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi (sam je kot delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi), kar ga po sklenjenem aneksu odvezuje vračila šolnine. Presodilo je, da je tožnik po nasprotni tožbi utemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker mu toženec po nasprotni tožbi za obdobje od junija do avgusta 2009 ni izplačal plače v ustno dogovorjeni in v času od oktobra 2007 do maja 2009 tudi dejansko plačani višini.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo (in toženčevo po nasprotni tožbi). Strinjalo se je s presojo, da skoraj dveletno izplačevanje višjega zneska in prikazovanje izplačila v plačilni listi kot plače dokazuje obstoj dogovora o zvišanju plače, ne glede na to, ali je tožnik štel višja izplačila za stimulacijo, ki iz plačilne liste ni bila razvidna.

3V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik (toženec po nasprotni tožbi) navaja, da dogovor o zvišanju plače nikoli ni bil sklenjen, da je povišan znesek predstavljal stimulacijo oziroma da je računovodji izrecno sporočil, da višji znesek ne predstavlja zvišanja plače ter da je bilo višje plačilo odraz njegove dobre volje, da toženca (tožnika po nasprotni tožbi) stimulira. Meni, da plačilna lista ni dokaz o sklenjenem dogovoru in da je sodišče v tej zadevi obratno kot v zadevi Pdp 1072/2010 odločilo, da plačilna lista pomeni odločitev o višini plače. Zatrjuje tudi nekatere bistvene kršitve.

4Predlog je utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po četrtem odstavku 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu natančno in konkretno navesti pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

6Vrhovno sodišče ocenjuje, da je vprašanje, razvidno iz izreka sklepa, pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.