VSL sklep I Cpg 503/2010

Pritožbi se delno ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek denarne kazni 700,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Sodišče prve stopnje je izvedencu AA s sklepom izreklo denarno kazen v znesku 700,00 EUR in mu naložilo, da je navedeni znesek dolžan plačati v roku 15 dni na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep je izvedenec vložil pravočasno pritožbo. Navedel je, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja ter da prosi za oprostitev oziroma preklic denarne kazni.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodni izvedenec je dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje podati v roku, ki ga določi sodišče in ki praviloma ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni. Če izvedenec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja v določeni zadevi (1. odst. 2. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, Ur. l. RS, št. 7/2002 do 84/2008; nadalje: Pravilnik).

Izvedenec v tej zadevi ni ravnal skladu z navedenim določilom Pravilnika, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Imenovan je bil s sklepom z dne 24. 4. 2009 in v določenem roku treh mesecev izvedenskega mnenja ni izdelal. Iz izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, da je soglašal s postavitvijo in se zavezal nalogo opraviti v dogovorjenem roku, vendar pa v danem roku spisa niti ni prevzel. Sodišče prve stopnje je izdelavo mnenja urgiralo, pri čemer je izvedenec ob prvem pozivu sodišču sporočil, da je pozabil prevzeti spis, na drugi poziv sodišča pa se ni odzval.

V skladu s 1. odst. 248. čl. ZPP lahko sodišče izvedenca kaznuje z denarno kaznijo v višini do 1.300,00 EUR, če ta brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče. Glede na vse navedeno so, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pogoji za denarno kazen izpolnjeni. Pritožbene trditve, da naj bi izvedenec dne 14. 7. 2009 želel dvigniti spis, so nedoločene in neizkazane. Dne 25. 9. 2009 je bil rok za izdelavo izvida in mnenja že zamujen, sodišče pa je izvedenca tudi že razrešilo. Občasne zdravstvene težave niso takšne okoliščine, ki bi izvedencu preprečevale, da bi v skladu s potrebno skrbnostjo o zatrjevanih razlogih za zamudo takoj obvestil sodišče.

Izvedenec nadalje predlaga oprostitev denarne kazni, s čemer smiselno izpodbija njeno višino. Namen sankcij zoper izvedenca je posredno varovanje integritete pravnega reda. Glede na okoliščine konkretnega primera, to je glede na dolžino zamude ter glede na to, da izvedenec spisa ni prevzel in bi lahko sodišče namesto njega kadarkoli določilo drugega izvedenca (4. odst. 244. čl. ZPP), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izrečena denarna kazen previsoka. To potrjuje tudi pregled dosedanje, sicer dokaj skromne sodne prakse na tem področju (npr. I Cp 200/2005, I Cpg 53/2007).

Glede na maksimalno denarno kazen, predvideno v 1. odst. 284. čl. ZPP, v višini 1.300,00 EUR ter ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera je, po presoji pritožbenega sodišča, primerna denarna kazen v višini 200,00 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi AA delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se znesek denarne kazni v višini 700,00 EUR nadomesti z zneskom 200,00 EUR (3. točka 365. čl. ZPP). Ker pritožbeni razlogi glede denarne kazni v znesku 200 EUR niso utemeljeni, se v ostalem pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.