VSRS Sklep III Ips 14/96

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po tretjem odstavku 166. člena ZPP se izrek o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo.

Sodišči prve in druge stopnje sta razsodili, da mora tožena stranka izstaviti listino, na podlagi katere se bo v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča pri določeni vknjiženi nepremičnini spremenil vrstni red vpisa tako, da bo zastavna pravica tožeče stranke vpisana kot prva, enaka pravica tožene stranke pa kot druga, ker bo sicer tako listino nadomestila sodba; toženi stranki so bili naloženi v plačilo tudi pravdni stroški tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga razveljavitev drugostopne in prvostopne sodbe ter zavrženje tožbe, priglaša pa tudi stroške revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožba tožeče stranke temelji na trditvi, da je prišlo pri vpisu njene zastavne pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi do pomote zaradi kršitve določila 29. člena zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije, št. 146/LIII/307 z dne 1.7.1930, kratko ZZK) o vrstnem redu vknjižbe pravic v zemljiško knjigo, zaradi česar je bila hipoteka tožene stranke vknjižena kot prva in hipoteka tožeče stranke kot druga, čeprav je tožnica vložila predlog za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi sporazuma strank iz 251.a člena ZIP dne 17.7.1992, toženka pa šele zatem 20.8.1992.

Sodišče prve stopnje je sledilo gornjim izvajanjem in ugodilo zahtevku upoštevaje, da je v 29. členu ZZK določeno, da se vrstni red vpisa v zemljiško knjigo ravna po trenutku, ko vloga prispe k zemljiškoknjižnemu sodišču. To odločitev je po pritožbi tožene stranke sodišče druge stopnje tudi potrdilo.

Tožena stranka je že v teku postopka na prvi stopnji, nato pa v pritožbi proti prvostopni sodbi navajala, kar uveljavlja tudi sedaj v reviziji, da je bila vknjižba njene zastavne pravice v zemljiško knjigo vpisana "po povsem pravilnem postopku, za stanje, kot ga zatrjuje tožeča stranka, pa ni odgovorna (list 15 v spisu); in dalje, da je "njena vloga za vknjižbo zastavne pravice prišla v zemljiško knjigo prva in zato je tudi bila prva vpisana, ker zemljiška knjiga še ni imela nobenih podatkov o vlogi tožnika, zato tudi težko govorimo o pomotnem vpisu ... Če pa gre za pomotni vpis, pa bi moralo sodišče po uradni dolžnosti napako odpraviti".

Vrhovno sodišče meni, da bi bila tožba tožeče stranke utemeljena le v primeru, če bi prišlo do obravnavane vknjižbe hipoteke tožeče in tožene stranke v nasprotju z določilom 29. člena ZZK zaradi napačnega ravnanja v sami zemljiški knjigi. Na trditvi, da je do take pomote prišlo v zemljiški knjigi, temelji svoj zahtevek tožeča stranka, medtem ko tožena stranka meni, da se je zemljiška knjiga ravnala pri vrstnem redu vknjižbe hipotek po času prispetja zemljiškoknjižnjih vlog na zemljiško knjigo in da zato slednja ni zagrešila napake.

Takšno zaključevanje je pravilno glede samega zemljiškoknjižnega postopka, saj lahko zemljiška knjiga vpiše zemljiškoknjižne vloge v Dn-vpisnik šele, ko vloge sprejme; ne more pa vpisati v dnevnik vloge, ki je sicer prispela na sodišče, preden ji ni izročena. Zato se lahko pripeti, da se prej vpiše v dnevnik vloga, ki je prišla na sodišče kasneje, kot pa vloga, ki je bila vložena prej, a ni bila posredovana takoj zemljiški knjigi. Samo, če bi pomoto pri vrstnem redu zagrešila zemljiška knjiga, bi bila dana podlaga tudi za utemeljenost tožbe tožeče stranke.

V konkretni zadevi doslej ni bilo povsem zanesljivo ugotovljeno, ali drži trditev tožeče stranke, da je prišlo do napake pri vrstnem redu vknjižb hipotek v sami zemljiški knjigi. Iz priloženih spisov št. Rg 158/92 in 185/92 namreč ni mogoče ugotoviti, kam na sodišče sta prišla predloga za zavarovanje denarne terjatve s hipoteko tožeče in tožene stranke, saj nista opremljena z dohodnim zaznamkom vložišča, kamor bi bila morala biti predložena po določilu prvega odstavka 156. člena sodnega poslovnika (Ur. list SRS, št. 26/78 - 2/89, ki je veljal 1992. leta), ki v 160. členu nalaga vložišču, da na prispele vloge odtisne dohodni zaznamek z izpolnitvijo predpisanih podatkov in podpisom delavca vložišča. Na predlogu tožeče stranke je na izvirniku v levem zgornjem kotu s kemičnim pisalom ročno zapisano: "Prejeto 17/7-92" in enako na izvirniku tožene stranke: "Prejeto: 20/8-92", podpis pa je na obeh vlogah enak in popolnoma nečitljiv (parafa). Ali je to označba sprejema predlogov morebiti v vložišču ali v izvršilnem oddelku ali celo v zemljiški knjigi ali kje drugje in kam sta takoj po prispetju na sodišče bila izročena, ni mogoče zanesljivo ugotoviti na navedeni podlagi. Domneva se lahko celo, ker sta obe označbi prejema vlog na sodišču enaki, da sta morda bili vloženi na zemljiško knjigo, saj ima izvirnik tožene stranke v zgornjem desnem kotu označbo Dn vpisnika, medtem ko je izvirnik tožeče stranke nima (ker je morda bilo to opuščeno). Seveda so to domneve, ki pa se pojavijo zaradi zgornjih nezanesljivih podatkov, ki so posledica nepravilnosti pri vlaganju ali sprejemanju vlog za sodišče. Spričo povedanega tudi ni mogoče šteti kot povsem zanesljivo, da je zemljiška knjiga prvič sprejela podatke za vknjižbo hipoteke za tožečo stranko za vpis v dnevnik šele 24.8.1992, ko je sicer dobila sklep, datiran z dnem 17.7.1992, z odredbo sodnika za vpis hipoteke.

Dodati je treba v zvezi z izvajanji revizije sledeče. Revident meni, da bi sporno vprašanje zamenjave vrstnega reda vpisanih hipotek lahko uredilo že sodišče samo po uradni dolžnosti. Toda v konkretni zadevi ne gre za pogrešek iz 114. člena ZZK oziroma iz 140. člena Pravilnika za voditev zemljiških knjig (Sl. nov. KJ št. 64/XIX/120 z dne 21.3.1931) kot tehnično napako zaradi neskladnosti izvršenega vpisa in dovoljenega vpisa, temveč za materialnopravno vprašanje vrstnega reda vpisanih hipotek.

Glede na tako stanje stvari je bilo treba sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Dejansko stanje je namreč potrebno ugotoviti tudi zaradi možnosti pravilne uporabe materialnega prava. V novem postopku bo zato potrebno z izvedbo ustreznih dokazov razčistiti zgoraj nakazana sporna vprašanja, nato pa o stvari pravilno odločiti.

Izrek o stroških temelji na citiranem določilu.