VSK sklep Cpg 173/2015

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015 z dne 25.3.2015, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se pobotni ugovor tožene stranke zavrže, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL VL 1 z dne 3.4.2012 pa ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi strani naloženo, da v osmih dneh poravna terjatev tožeče stranke v višini 2.692,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2012 ter stroške izvršilnega postopka v višini 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2012. Kar zadeva presežek teka zakonitih zamudnih obresti, pa je sodišče prve stopnje omenjeni sklep o izvršbi razveljavilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožena stranka v osmih dneh povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 538,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne zamude do plačila.

3Zoper to sodbo se je pritožila po svojem pooblaščencu tožena stranka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V pritožbi je opozorila, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj za pobot v stečaju ni potrebno, da terjatvi izvirata iz istega posla ali istega poslovnega dogodka. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po kateri se po samem zakonu štejeta terjatev in nasprotna terjatev za pobotani. Takih terjatev sploh ni potrebno prijaviti v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je tudi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pri čemer je navedbo tožeče stranke tolmačilo v nasprotju z zapisano vsebino, oz. ji je dalo pomen, ki ga zapisano besedilo nima. V zvezi z ugovorom litispendence, pa je treba upoštevati, da je bila tožba v obeh postopkih umaknjena.

4Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

5Pritožba tožene stranke je utemeljena.

6V konkretnem primeru je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. To sodbo se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen v zvezi s 480. členom ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno kritiko, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka je ugovor pobota uveljavljala med pravdnim postopkom, pri čemer za takšen ugovor nikjer ni določeno, da bi morala terjatev, ki se ugovarja v pobot, izvirati iz istega poslovnega dogodka kot terjatev po tožbi (1). Prav tako gre pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP za zakonski pobot, ko terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). V takem primeru sta terjatvi pobotani po samem zakonu, zato sodišče tudi ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, niti ne izreče pobota.

7S procesnim ugovorom zaradi pobotanja je mogoče uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. V tej zvezi pritožba upravičeno opozarja, da v konkretnem primeru ni podana niti litispendenca, saj iz pravdnih oz. izvršilnih spisov, VL 2 in VL 3 izhaja, da je bila tožba v obeh postopkih umaknjena. V tej zvezi je tožena stranka tudi predlagala vpogled v oba omenjena sodna spisa, vendar pa sodišče tega predlaganega dokaza ni izvedlo.

8Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na naravo stvari in okoliščine primera potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti (tudi v točki III izreka, saj v tem delu sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku, marveč je v tem delu zgolj razveljavilo sklep o izvršbi pristojnega Okrajnega sodišča v Ljubljani) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

------------------------------------------

op. št. 1: Odločba Višjega sodišča v Mariboru: VSM sklep I Cpg 439/2013