VSM sklep I Ip 1229/2015

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:
„I. Dolžnikovemu ugovoru se ugodi, sklep o začasni odredbi Z 41/2015 z dne
9. 10. 2015 se razveljavi in predlog upnikov zavrne.
II. Upnika sta dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti dolžniku 342,71
EUR ugovornih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi
do plačila.“
II. Upnika sta dolžna v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžniku 342,71 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi in mu naložilo, da upnikoma povrne 342,71 EUR nadaljnjih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da niso podani pogoji za začasno odredbo. Nepremičnine dolžnik ni odsvojil, ampak je pridobil tretji lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja. Vpis v zemljiško knjigo ni bil posledica prostovoljnega ravnanja dolžnika, ampak je bil izveden na podlagi sodbe sodišča. Postopki glede prodaje kmetijskih zemljišč niso zaključeni, saj so vložena izredna pravna sredstva. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti narok. Dolžnik graja tudi stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh dolžnikovih navedb, tudi ne v zvezi z ničnostjo ponudbe. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in upnikov predlog zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnika v odgovoru na pritožbo soglašata z razlogi sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe ter priglašata stroške odgovora.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo predlagano začasno odredbo, čeprav za njeno izdajo niso bili podani zakonski pogoji.

6Upnika sta gradila svoj predlog na okoliščini, da je dolžnik odsvojil tretji osebi kmetijsko zemljišče parc. št. 95/0 k.o. D., ki je bila hkrati predmet prodaje njima v okviru posla, ki ga je že odobrila pristojna upravna enota. Pri tem sta se sklicevala na sodbo Okrožnega sodišča v M. S. P 249/2015 z dne 21. 9. 2015 (priloga A13), ki je bila podlaga za vpis tretje osebe kot novega lastnika v zemljiško knjigo. Navedena okoliščina naj bi po prepričanju upnikov kazala na namen nadaljnje odsvojitve tudi ostalih dveh nepremičnin parc. št. 16/0 in 10/0, obe k.o. D., ki sta tudi bili predmet prodaje upnikoma, zanju pa dolžnik noče izstaviti ustrezne zemljiškoknjižne listine, kar bosta uveljavila s tožbo.

7V tem delu je predlog upnikov za izdajo začasne odredbe nesklepčen, saj vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala. Drugačno stališče sodišča prve stopnje o podani ogroženosti izvršbe ni utemeljeno. Pri tem niti ni šlo za odsvojitev nepremičnine, kot sta trdila upnika, ampak iz izreka navedene sodbe izhaja ugotovitev o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.

8Podana pa ni niti predpostavka, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je neutemeljeno sledilo zatrjevanju upnikov, da s predlagano začasno odredbo dolžnik ne bo utrpel nobene škode. Upnik nosi trditveno in dokazno breme glede zakonskih predpostavk za izdajo začasne odredbe, takšno breme pa vsebuje zahtevo, da upnik konkretizirano navede dejstva, ki ustrezajo zakonskemu dejanskemu stanu predpostavk. Tega bremena upnika nista zmogla, saj sta v predlogu podala le golo trditev, da dolžniku ne bo nastala nobena škoda, sodišče prve stopnje pa je smelo odločiti le znotraj te skope trditvene podlage. Predlagana je bila prepoved obremenitve in odtujitve, tak ukrep pa že sam zase pomeni občuten poseg v dolžnikovo lastninsko pravico. Razlogi sodišča prve stopnje, da škoda dolžniku sploh ne more nastati, po pojasnjenem niso pravilni. Tudi morebitna trenutna odsotnost dolžnikovega namena odsvojitve, kar izpostavlja sodišče prve stopnje, ne izniči učinka omejitve razpolaganja, ki je bila z začasno odredbo dovoljena.

9Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ob spremembi odločitve je sodišče druge stopnje odločilo o stroških celotnega postopka, tudi ugovornega (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je dolžnik uspel z ugovorom (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je upravičen, da mu upnika povrneta ugovorne stroške v višini 342,71 EUR (priglašena nagrada za ugovor 600 točk po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT, 2% pavšal za materialne stroške - 11. člen OT, 22% DDV - 12. člen OT). Ob uspehu s pritožbo pa je dolžnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov v višini 342,71 EUR (priglašena nagrada za pritožbo 600 točk po tar. št. 27/6 OT, 2% pavšal za materialne stroške, 22% DDV). Posvet s stranko, pregled listin, prejem odločitve in seznanitev stranke niso samostojna opravila, ampak so že vključena v priznane postavke zastopanja. V tem delu je sodišče druge stopnje stroškovni zahtevek zavrnilo.