VSRS Sklep I Kr 1244/2012-101

Predlog se zavrne.

1Obdolženi R. S. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I K 1244/2012 z dne 26. 8. 2013 spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj razžalitve po prvem in drugem odstavku 158. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena in obrekovanja po prvem in drugem odstavku 159. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena mu je bila enotna kazen tri mesece in petnajst dni zapora. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 1244/2012 z dne 4. 2. 2015 obdolženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v opisu kaznivega dejanja pod točko 1. izreka spremenilo ter obdolžencu za to kaznivo dejanje izreklo denarno kazen v višini 50 dnevnih zneskov po 20 EUR, torej 1.000 EUR, glede dejanja opisanega pod točko 2. izreka izpodbijane sodbe ter glede odločb o enotni kazni in stroških kazenskega postopka pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je obdolženčevo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Obdolženi R. S. je na Okrožno sodišče v Kranju vložil predlog za prenos krajevne pristojnosti, naslovljen z „zahteva za delegacijo drugega stvarno in krajevno pristojnega sodišča za obravnavanje te kazenske zadeve v ponovnem sojenju“. V predlogu je navedel, da mu je Okrožno sodišče v Kranju v postopku pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine, da je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v novo sojenje Okrožnemu sodišču v Kranju ter s tem omogočilo nadaljevanje kršitve njegovih človekovih pravic, da je bila zadeva vrnjena v sojenje istemu tričlanskemu senatu sodišča prve stopnje, da je Okrožno sodišče v Kranju na slabem glasu, zaradi česar mu v ponovnem sojenju ne more zaupati ter, da so sodniki Okrožnega sodišča v Kranju v tesnih prijateljskih in sorodstvenih povezavah s policisti iz Kranja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za sojenje v ponovljenem postopku določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki ima sedež izven območja Višjega sodišča v Ljubljani.

3Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4Inštitut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka ali drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določi krajevna pristojnost. Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja na svojo iniciativo po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti. Obdolženec v predlogu uveljavlja obstoj tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji Vrhovnega sodišča ti razlogi niso podani. Iz navedb v predlogu je razviden obdolženčev posplošen dvom v pravilnost in nepristranskost dela ter odločanja sodnikov Okrožnega sodišča v Kranju, prav tako je iz obdolženčevih navedb razvidno, da ne sprejema odločitve pritožbenega sodišča, ki izpodbijane sodbe v razveljavljenem delu ni vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje pred spremenjeni senat. Taki pomisleki ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

5Obdolženec v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da so sodniki Okrožnega sodišča v Kranju v tesnih prijateljskih in sorodstvenih povezavah s kranjskimi policisti. Glede na to, da pri tem ne konkretizira, s katerimi sodniki naj bi bili policisti povezani in tudi ne navede narave zatrjevanih povezav, temveč ostaja zgolj pri posplošeni trditvi, opisana okoliščina ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

6Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.