VSRS sklep III R 4/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:III.R.4.2016Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Vrhovno sodišče ne dvomi, da so sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Kljub temu pa bi okoliščina, da je sodnica z Oddelka za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v Ljubljani (ki je pristojno za postopanje v zadevi) toženčeva žena, pri strankah in širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Kopru.
Obrazložitev
1Tožeča stranka v gospodarskem sporu V Pg 708/2012, vodenim pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, predlaga v pritožbenem postopku določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča. Prenos pristojnosti utemeljuje z navajanjem, da ne pričakuje poštenega in neodvisnega sojenja zato, ker je žena toženca višja sodnica Višjega sodišča v Ljubljani.
2Predlog je utemeljen.
3Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
4Vrhovno sodišče ne dvomi, da so sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Kljub temu pa bi okoliščina, da je sodnica z Oddelka za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v Ljubljani (ki je pristojno za postopanje v zadevi) toženčeva žena, pri strankah in širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.(1) Pri tem je pomembna tudi odškodninska narava spora o zatrjevanem protipravnem ravnanju toženca kot nekdanjega direktorja tožnice ob visoki višini uveljavljanega tožbenega zahtevka. Zato je bilo treba predlogu za delegacijo pristojnosti ugoditi in določiti drugo višje sodišče, da odloči o pritožbi tožeče stranke.
---.---
Op. št. (1): Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 4. 2016Nazaj na vrh ↑