VSL Sklep I Cp 2550/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za redno plačevanje vseh finančnih obveznosti, za urejanje ostalih večjih finančnih zadev in za razpolaganje z nepremičninami. Dovolilo mu je prosto razpolaganje z denarnimi sredstvi do 210,00 EUR tedensko.

2Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Ne strinja se s stališčem sodišča, da naj ne bi bil sposoben samostojno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi. Dejstvo, da nasprotni udeleženec razpolaga le z žepnino, ki mu jo je dajal oče in zdaj njegova skrbnica, ne izkazuje okoliščin, ki vodijo v sklep, da z večjimi finančnimi sredstvi in drugim premoženjem ne bi znal sam razpolagati. Drži sicer dejstvo, da za stroške vzdrževanja hiše skrbijo drugi, vendar to ne more biti zadostni razlog za delni odvzem njegove poslovne sposobnosti. Okoliščina, da nasprotnega udeleženca stroški povezani z vzdrževanjem hiše ne zanimajo, ne more biti tista, ki je vodila sodišče pri svoji odločitvi, zato je izpodbijani sklep obremenjen z nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, posledično pa tudi zmotno uporabo materialnega prava. Prav tako ne držijo navedbe sodišča, da naj bi iz razpoložljivih podatkov izhajalo, da naj bi bil nasprotni udeleženec s strani tretjih oseb zlorabljen in na ta način neustrezno razpolagal s premoženjem, saj podatki o tem v predmetni postopek sploh niso bili predloženi in je navedba sodišča v tem delu nesporno protispisna. Iz tega sledi, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če taki podatki obstajajo, nasprotnemu udeležencu in njegovi pooblaščenki niso bili predočeni in je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjava. Sodišče sploh ni raziskovalo ali držijo navedbe CSD v predlogu za odvzem poslovne sposobnosti z dne 7. 10. 2016, da naj bi nasprotnega udeleženca ljudje poskušali ogoljufati kot tudi ne navedbe izvedenca, da naj bi v preteklosti nasprotni udeleženec že odtujil velike vsote denarja, kar pomeni, da je sodišče v izpodbijanem sklepu tudi glede tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Izvedensko mnenje je edina dokazna podlaga za izpodbijano odločitev, pa tudi to je zelo nejasno, še posebno glede življenjske situacije nasprotnega udeleženca. Izvedenec namreč navaja določena dejstva, za katera v spisu ni nobene podlage, zaradi česar nasprotnemu udeležencu ni znano, kako je izvedenec dobil informacijo o njegovi domnevni življenjski situaciji. Sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ne pojasni razlogov, zaradi katerih se nasprotnemu udeležencu dovoli prosto razpolaganje z denarnimi sredstvi do 210,00 EUR, še zakaj tak znesek predstavlja tisto višino premoženja, s katero lahko nasprotni udeleženec še sam upravlja. Izpodbijani sklep je tudi zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V predmetnem postopku je nasprotnega udeleženca zastopala pooblaščenka, ki je na naroku za glavno obravnavo predložila stroškovnik za opravljanje odvetniške storitve. O priglašenih stroških sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo, kar tudi predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec prosi še za oprostitev plačila sodnih taks.

3V odgovoru na pritožbo skrbnica za poseben primer prereka navedbe nasprotnega udeleženca in pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi 44. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni ali duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

6Poslovna sposobnost je sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in se sama zavezuje, da samostojno nastopa v pravnem prometu. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost (117. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Subjektivno predpostavko poslovne sposobnosti pa predstavlja razsodnost, to je sposobnost razumeti pomen svojih dejanj (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost).

7Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v življenju sicer uspel pridobiti določene socialne spretnosti in z njimi dokajšnjo neodvisnost pri samooskrbovanju, spretnost v komuniciranju in pojmovno znanje, glede ostalega ostalo pa je na zelo konkretnem nivoju in je nadzor in pomoč potreboval vse življenje. Tudi nasprotni udeleženec je na naroku povedal, da mu je oče (ki je ... 7. 2016 umrl) dajal 20 EUR na dan, ki jih je (skupaj s socialno pomočjo, ki jo je nekaj časa prejemal v višini 250 EUR mesečno) porabljal kot svojo žepnino, sedaj pa mu isti znesek daje skrbnica, ki sicer skrbi za plačilo položnic in vzdrževanje hiše, kot je ves čas prej oče nasprotnega udeleženca. Izvedenec je ugotovil tudi, da je nasprotni udeleženec sugestibilna osebnost, da nima prave predstave o vrednosti denarja (zlasti pri večjih vsotah) oziroma nepremičnin niti ga to ne zanima.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu kljub ugotovljeni blažji do zmerni duševni manjrazvitosti zaradi posledic obporodnih poškodb sicer vzpostavljena razsodnost in volja za uravnavanje osnovnih vsakodnevnih življenjskih potreb (skrb zase), da pa ni sposoben samostojno in odgovorno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi.

9Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in odločitve. Ni res, da je stališče sodišča, da nasprotni udeleženec ne bi bil sposoben samostojno ravnati s premoženjem in večjimi finančnimi sredstvi, dokazno nepodprt. To izhaja iz ugotovitev izvedenca (da nasprotni udeleženec nima prave predstave o vrednosti denarja; da presojo glede materialnih sredstev prepušča drugim) in iz dejstva, da je določen nadzor in pomoč potreboval vse življenje, najprej s strani očeta, sedaj pa skrbnice za poseben primer. Po povedanem ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje k odločitvi za delni odvzem poslovne sposobnosti vodila le okoliščina, da nasprotnega udeleženca stroški, povezani z vzdrževanjem hiše ne zanimajo.

10Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče z "navedbo", da naj bi bil nasprotni udeleženec s strani tretjih oseb zlorabljen in neustrezno razpolagal s premoženjem, čeprav v predmetnem postopku tega podatka ni, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma da je ta navedba protispisna. V sklepu je najprej (le) povzeto mnenje izvedenca (da je v preteklosti že prišlo do odtujitve velike vsote denarja; prvi odstavek na 3. strani sklepa), v nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje le dopustilo možnost, da bi bil lahko nasprotni udeleženec kot sugestibilna oseba lahko zlorabljen s strani tretjih oseb, kar v povezavi z dejstvom, da je potencialni dedič precejšnjega premoženja po očetu in da nima prave predstave o vrednosti denarja, povsem logičen zaključek sodišča prve stopnje.

11Tudi pritožbena graja izvedenskega mnenja ni utemeljena. Izvedenec je res zapisal, da mu je bila življenjska situacija nasprotnega udeleženca bolj jasna po pogovoru s skrbnico, vendar zaradi tega mnenje ni nejasno ali celo pristransko. Odločilni del mnenja (na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev) temelji na pogovoru z nasprotnim udeležencem, in sicer, da je nasprotni udeleženec sugestibilna osebnost in da nima prave predstave o vrednosti denarja (zlasti večjih vsotah), česar pa pritožba sploh ne izpodbija.

12Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni navedlo razlogov, zakaj se nasprotnemu udeležencu dovoli razpolaganje z denarnimi sredstvi do 210 EUR tedensko, saj so v sklepu jasno navedeni. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je (150 EUR na teden) upoštevalo predlog izvedenca in dosedanji način prejemanja žepnine (20 EUR na dan) in izrecno zapisalo, da je znesek določen v razponu do maksimalnega zneska, ki bo odvisen tudi od razpoložljivih sredstev po tem, ko bodo pokriti vsi siceršnji nujni stroški preživljanja nasprotnega udeleženca.

13Glede pritožbene trditve, da sodišče ni odločilo o priglašenih stroških pooblaščenke nasprotnega udeleženca, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da to ne predstavlja niti relativne, kaj šele zatrjevano absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in da je bilo o teh stroških odločeno s sklepom z dne 5. 9. 2017 (red. št. 30).

14Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.