VSL sklep II Cp 721/2016

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2Tožnik, ki vlaga pritožbo, predlaga spremembo odločitve tako, da bo plačila sodne takse oproščen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Meni, da je odločitev, ki jo je sodišče sprejelo na podlagi izjav tožnika na glavni obravnavi oziroma med postopkom na prvi stopnji, nepravilna. Izpostavlja, da ima država vse podatke o njegovem finančno-premoženjskem stanju in da upravičeno prejema socialno pomoč. Nima stanovanja in je prijavljen na naslovu CSD. Nima nobenih dodatnih virov zaslužka. Res je v izjavah med postopkom na prvi stopnji kot tudi v sami pritožbi navajal dejstva o preteklem dobrem finančnem stanju, ki mu je omogočalo različne dejavnosti, med drugim tudi posojilo v višini 70.000,00 EUR, vendar pa ga je dolg tožene stranke pahnil na rob preživetja. Izgubil je svoje premoženje oziroma prihranke in s tem bodoče dohodke. Moral se je izseliti iz najemniškega stanovanja, saj ni bil sposoben odplačevati najemnine. Ravno zaradi svojega socialnega položaja je bil pred sodiščem prve stopnje oproščen plačila sodne takse, za pritožbeni postopek, čeprav razen socialne pomoči drugega premoženja nima, pa je bil predlog zavrnjen. Opozarja še, da sodišče prve stopnje njegovega premoženjskega stanja ni preverilo, bilo pa je preverjeno v postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. To izjavo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava predlagatelja, da so vsi podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

5Sodna praksa je glede na takšno zakonsko ureditev zavzela stališče, da je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja, in stališče, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. Vendar pa povzeti stališči ne pomenita, da lahko sodišče zaključek o neresničnih podatkih v izjavi o premoženjskem stanju opre zgolj na resen dvom v njihovo resničnost, prav tako pa ne, da lahko sodišče zavrnitev predloga za oprostitev utemelji le z ugotovljeno neresničnostjo podatkov v izjavi.

6Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da vsaj en del tožnikovih izjav (to je izjav, v katerih pritožnik govori, da je lastnik hiše v Ljubljani in da hodi po kazinojih)(1) vzbuja dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju. V njej, za razliko od tega, kar je povedal ob zaslišanju, zanika kakršnokoli lastništvo nepremičnin, vozil oziroma drugega premoženja. Vendar pa zgolj na podlagi tožnikove drugačne izjave ob zaslišanju še ni mogoče narediti sklepa, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju res dal napačne podatke. Ni namreč mogoče spregledati, da je bila izjava ob zaslišanju morda namenjena potrebam same pravde, niti dejstva, da pritožnik razpolaga z odločbo, ki izkazuje njegovo upravičenje do denarne socialne pomoči. Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, bi zato sodišče lahko naredilo le, če bi premoženjsko stanje stranke preverilo (na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1) in pri tem ugotovilo neskladje. Zaključek o tem je zato vsaj preuranjen.

7Pritožbeno sodišče pa opozarja tudi na zmotno materialnopravno stališče, da že ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev. 11. člen ZST-1 podlage za to ne daje. V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je sicer predvidena kazenska in premoženjska odgovornost stranke, ki da izjavo, vendar pa odločanje o taksni oprostitvi ne vključuje tudi odločanja o takšni odgovornosti.(2) Predloga za taksno oprostitev pa (zgolj) zaradi neresničnih podatkov ni mogoče zavrniti niti na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZST-1. Tudi v primeru naknadne razveljavitve sklepa o oprostitvi zaradi neresničnih podatkov, je namreč sodišče dolžno ugotavljati, ali je stranka (dvojno) takso zmožna plačati.(3) Predlog za oprostitev plačila sodne takse je torej mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse (ob uradoma ugotovljenih podatkih) ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te presoje pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi (še) ni opravilo.

8Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Ker je zaradi zmotne uporabe 11., 12. in 13. člena ZST-1 ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo moralo, po preverjanju podatkov o premoženjskem stanju, ponovno presoditi, ali je pritožnik, glede na morebiti ugotovljeno premoženje in dohodke, upravičen do popolne (ali delne) oprostitve plačila sodne takse.

-------------

Op. št. (1): Izjave o premoženju, ki ga je tožnik nekoč imel, na presojo njegovega sedanjega premoženjskega stanja ne morejo vplivati.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VS RS I Up 55/2015 z dne 11. 11. 2015.

Op. št. (3): Primerjaj VSK I Ip 118/2011, VSL II Cp 3345/2015.