VSL sklep Cst 763/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (1. točka izreka) in določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 27. 11. 2018 (2. točka izreka).

2Zoper 2. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik, ker je v insolventnost zapadel zaradi krivičnega ZFPPIPP in je za obveznosti svoje bivše izbrisane družbe odgovoren kot bivši aktivni družbenik. Zneska dolga 200.000,00 EUR nikoli ni priznaval kot lasten dolg, saj ga kot fizična oseba ni „podpisal“. Sodni postopki so ga finančno, materialno in zdravstveno tako izčrpali, da mu razen pokojnine ni ostalo praktično nič. Dobi le 614,00 EUR in izključno s temi sredstvi preživlja sebe in ženo, ki je brez dohodkov, slabo gibljiva z okvaro hrbtenice in čaka že na drugo operacijo. Sodišče naj upošteva, da je izpodbijani sklep prvostopenjsko sodišče izdalo po skoraj devetih mesecih od vložitve predloga. Prosi za skrajšanje preizkusne dobe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pri presoji preizkusnega obdobja mora sodišče upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno stanje in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja pri dolžniku upoštevalo vse relevantne okoliščine, določene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, ki jih je dolžnik izpostavil v predlogu za odpust obveznosti ter razloge za njegovo insolventnost. Upoštevalo je starost dolžnika 65 let, njegovo zdravstveno stanje (težave s kolki in koleni), dejstvo, da je starostno upokojen in prejema le pokojnino ter visoko stanje dolga (nekaj čez 200.000,00 EUR) kot posledico izdanih poroštev.

6Neupoštevno pri določitvi preizkusne dobe je pritožnikovo izpostavljanje krivičnega zakona, zaradi katerega sedaj kot bivši aktivni družbenik odgovarja za obveznosti družbe, ob dejstvu, da pretežni del dolga predstavlja poroštvo njegove bivše družbe družbi H. d.o.o. (kot sam navaja v predlogu za začetek stečajnega postopka za obveznosti njegovega sina) namreč kaže na to, da tudi svoje družbe ni zadolževal za potrebe poslovanja le-te. Kot aktivni družbenik pa po izbrisu družbe odgovarja po tedaj veljavnem zakonu za obveznosti izbrisane družbe tako kot še številni drugi (bivši) aktivni družbeniki izbrisanih družb, ki so v tem smislu v enakem položaju kot pritožnik. Po presoji pritožbenega sodišča je zato prvostopenjsko sodišče pravilno ovrednotilo pri presoji dolžine preizkusnega obdobja tudi razloge za insolventnost pritožnika.

7Pritrditi je pritožniku, da je bila izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča sprejeta po več mesecih od vložitve predloga za odpust obveznosti. Toda temu bi se dolžnik lahko izognil s podano prošnjo za odločitev že prej, ne šele konec oktobra 2015, če je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da je istočasno s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja predlagal tudi odpust obveznosti. Samo zato, ker je o njegovem predlogu za odpust obveznosti sodišče odločilo šele po več mesecih, pa mu preizkusnega obdobja ni mogoče skrajšati.

8Že je bilo obrazloženo, da preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča za določitev najkrajšega preizkusnega obdobja pri dolžniku niso podane take izjemne okoliščine, ki bi to opravičevale. Ne gre namreč za primer, ko bi dolžnik postal insolventen zaradi izrednih okoliščin, neodvisnih od njegovega ravnanja. Taka okoliščina bi bila na primer izguba zaposlitve, zaradi katere dolžnik izgubi redna sredstva za preživljanje, njegovi dolgovi pa izvirajo iz rednih tekočih obveznosti za osnovne življenjske potrebe.

9Prvostopenjsko sodišče utemeljeno tudi ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

10Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo preizkusno obdobje, upoštevaje vse zgoraj navedene relevantne okoliščine. Neutemeljeno dolžnikovo pritožbo je zato zavrnilo in v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).