VSRS Sodba II Ips 245/2012

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti 525,6 EUR stroškov revizijskega postopka v 15. dneh od prejema te odločbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo izdani sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je toženec menico podpisal na hrbtni strani, da se je toženec na menični izjavi podpisal kot porok-avalist ter zaključilo, da podpis na hrbtni strani menice šteje kot indosament in bianko, torej gre za poroštvo z indosamentom. Ker upnik na trasirano lastno menico ni vpisal klavzule „brez protesta“, ki je bila z menično izjavo sicer dogovorjena, je v skladu z načelom menične strogosti izgubil regresno pravico zoper toženca.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju Ig 2005/01164 z dne 23. 4. 2007 v 1. in 3. točki izreka obdrži v veljavi tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožnici znesek 6.062,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2005 do plačila in stroške izvršilnega postopka. Presodilo je, da tožnica v skladu z vsebino menične izjave lastne menice ni bila dolžna protestirati. Glede na okoliščine primera je iz vsebine menice, ki vsebuje klavzulo „brez obvestil“ jasno, da gre za menico brez protesta, pri čemer se je sklicevalo na 45. člen Zakona o menici. Toženec pa odgovarja kot avalist.

3Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in s sklepom II DoR 589/2010 z dne 10. 5. 2012 revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj:

- ali podpis na hrbtni strani menice, brez dostavka oziroma navedbe svojstva, v katerem je podan, utemeljuje sklep, da je podpisnik avalist kot glavni menični dolžnik in

- ali klavzula „brez obvestila“ imetnika menice razbremenjuje dolžnosti menico protestirati, oziroma ali ima klavzula „brez obvestila“ enak pomen in pravne posledice kot klavzula „brez protesta“.

Navedbe revidenta

4Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navede razloge, zakaj njegov podpis na hrbtni strani predstavlja podpis regresnega dolžnika, indosatarja in ne podpisa avalista. Meni, da v skladu z načelom menične strogosti dostavka brez obvestila ni enačiti z dostavkom brez protesta. Česar ni zapisanega v menici, po njegovem mnenju ni moč dokazovati s pooblastilom za izpolnitev menice. Pojasni pomen klavzul „brez obvestila“ in „po obvestilu“, ter zaključi, da se le-ti ne nanašata na razmerje do imetnika menice. Ker je protest pogoj za uveljavljanje regresnih pravic, toženec ni plačilni zavezanec po meničnem pravu. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo odločanje.

5Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6Revizija ni utemeljena.

7Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila v konkretni zadevi izdana trasirana lastna bianko menica. Tožnica je zahtevala plačilo vtoževanega zneska na podlagi podpisa toženca na hrbtni strani menice. V konkretnem primeru sta pravdni stranki tudi stranki podpisane menične izjave, ki predstavlja dogovor o tem, da naj se lastna trasirana bianko menica sploh izda in kakšno vsebino naj ima. Iz menične izjave je tako izhajalo, da se je toženec zavezal kot porok (avalist), ter da naj se menica izpolni s klavzulo „brez protesta“.

9Podpis na hrbtni strani menice praviloma izkazuje indosiranje, ki je posebna oblika prenosa pravic iz menice. Indosament in bianko (le podpis indosanta - osebe, ki indosira menico) mora biti napisan na hrbtni strani menice (drugi odstavek 12. člena Zakona o menici - v nadaljevanju ZM). S tem da indosant, bodisi bianko bodisi s popolnim indosamentom, indosira menico, vstopa v krog meničnih zavezancev v primeru regresa. Bianko indosament ustvarja pri menici naravo vrednostnega papirja na prinositelja, kar omogoča njeno hitrejše kroženje. Kadar pa se institucija indosiranja uporabi namesto avaliranja, govorimo o skritem avalu ali žiriranju. Kadar gre za indosament, katerega namen je konstituirati odgovornost za akcept in plačilo menice, ta indosament ne opravlja prenosne funkcije. Takšen indosament ima sicer funkcijo avaliranja menice oziroma prevzema poroštva z indosamentom, vendar gre še vedno za indosament.

V konkretnem primeru se je na hrbtni strani nahajal le podpis toženca. V skladu z določbo 30. člena ZM takšen podpis ne predstavlja avala, temveč bianko indosament. Aval se daje na menici ali na alonži; podpiše ga avalist (prvi odstavek 30. člena ZM). Aval se izraža z besedama „per aval“, „kot porok“ ali s katerim koli drugim izrazom, ki pomeni isto (drugi odstavek 30. člena ZM), vendar za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis (tretji odstavek 30. člena ZM). Aval bi tako bil možen tudi na hrbtni strani menice, vendar le, če bi bilo menično poroštvo izraženo z ustreznimi besedami (drugi odstavek 30. člena ZM). Če je avalist na hrbtni strani samo podpisal menico, se šteje, da je to bianko indosament, ne pa aval(1) (drugi odstavek 12. člena ZM). To pomeni, da indosant (podpisnik na hrbtni strani menice) odgovarja v skladu s 42. - 49. ter 51. - 53. členom v zvezi s 109. členom ZM (odgovarja le, če se poprej napravi protest).

10Menica ima poleg bistvenih sestavin lahko tudi nebistvene. Kot nebistvene sestavine se štejejo menične klavzule, brez katerih je menica tudi polno veljavna. Pri klavzuli „brez obvestila“ trasatu ni treba čakati na obvestilo trasanta, medtem ko pomeni klavzula „po obvestilu“ obveznost trasata, naj ne akceptira menice oziroma ne plača, dokler ga trasant ne obvesti(2). Protestna klavzula pa se praviloma izraža z besedami „brez stroškov“ ali „brez protesta“. V konkretnem primeru zapisana klavzula ne predstavlja protestne klavzule.

11Vendar pa sta odgovora na dopuščena pravna vprašanja nikalna zgolj v primeru trasirane menice oz. v primeru, ko se spor o pomenu zapisanega na menici ne nanaša na stranke menične izjave. Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev(3). V konkretnem primeru to pomeni, da bo bianko lastna trasirana menici vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.

12V konkretnem primeru je ugotoviti neskladje med menico kot vrednostnim papirjem (kjer se nahaja obvestitvena klavzula, ter je izkazan indosant) ter pooblastilom za izpolnitev menice (kjer je zapisano naj bo na menici zapisana protestna klavzula ter da naj toženec prevzame vlogo poroka). Glede na to, da sta pravdni stranki tudi stranki menične izjave, je odločilno kaj sta stranki dogovorili v menični izjavi. V menični izjavi sta izrazili skupno voljo, da menice ni treba protestirati, ter da toženec prevzame vlogo poroka. Da je takšno razlogovanje pravilno pokaže tudi primer, ko bi upnik lastno trasirano bianko menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom; v takšnem primeru bi bil upravičen do zgolj tistega, kar bi bilo v meničnem pooblastilu dogovorjeno.

13Siceršnje načelo zaupanja v menično listino, načelo abstraktnosti menične zaveze ter načelo objektivne razlage, se v konkretnem primeru morajo umakniti načelu vestnosti in poštenja. Vsa prejšnja načela namreč ščitijo pravni promet (kroženje menice) ter dobrovernega tretjega, ki se lahko znajde v vlogi imetnika menice. V konkretnem primeru pa je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora.

14Ker revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.

15Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP, stroškovniku na l. št. 122 in Odvetniški tarifi.

---.---

Op. št. (1): Zakon o menici s komentarjem, avtor komentarja dr. Šime Ivanjko, GV založba, Ljubljana 2001, str. 135 in str. 219. Podobno tudi akcepta na hrbtni strani menice ni šteti za akcept, če le-ta ni kot tak jasno izražen. Glej dr. Šime Ivanjko, Vrednostni papirji: Akcept na hrbtni strani menice, PP št. 437, 1999.

Op. št. (2): Jožko Žiberna, Menica, GV Ljubljana 1999, str. 87; Zakon o menici s komentarjem, avtor komentarja dr. Šime Ivanjko, GV založba, Ljubljana 2001, str. 58

Op. št. (3): Zakon o menici s komentarjem, avtor komentarja dr. Šime Ivanjko, GV založba, Ljubljana 2001, str. 37 ter str. 43.