VSRS sklep II DoR 403/2015

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 3.684,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica padla na delovnem mestu zaradi vlažnih tal, ki jih je pred tem pobrisala čistilka, in se tako poškodovala. Ker delodajalec ni zagotovil varnosti pri delu oziroma nedrsečih tal (kršitev 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, v nadaljevanju ZVZD-1, v zvezi s 37. členom Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih), je krivdno odškodninsko odgovoren. Sodišče v ravnanju tožnice pred padcem ni zasledilo nepravilnosti, ki bi bile vzrok tožničinemu zdrsu.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Obrazložilo je, da stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni prispevala k nastanku škode, ker je bila osredotočena na delovne naloge, ne pa na to, ali se na hodniku nahaja čistilka ali čistilni voziček, ni sprejemljivo. Ne službene in ne kakršne koli druge posameznikove obveznosti slednjega ne odvezujejo, da v svojih interakcijah z zunanjim svetom ne bi postopal s potrebno skrbnostjo. Primarni predpogoj za to postopanje pa je, da je pozoren na to, kaj se okoli njega dogaja. Če posameznik to minimalno skrbnost opusti, za škodo, ki jo utrpi, pravnega varstva ne more pričakovati. Nadalje je navedlo, da je tožnica v tožbi jasno poudarila, da je pred padcem videla čistilko brisati tla, zato je bilo od nje utemeljeno pričakovati, da bo pozorna na stanje tal. Tožnica je sama izpovedala, da ni bila pozorna na tla ali na čistilko na hodniku, zato ni jasno (pojasnjeno), zakaj bi bila njena stopnja pozornosti ob nameščeni opozorilni tabli drugačna (večja). Zato ta domnevna opustitev ne more biti razlog za obstoj odgovornosti tožničinega delodajalca.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali je materialnopravno pravilna izpodbijana odločitev, da ni podana krivdna odgovornost delodajalca, in posledično opustitev tožničinega delodajalca, ki ni zagotovil opozorilnih tabel za mokra tla in ni poskrbel za primerno osvetlitev poslovnih prostorov (hodnika), ne predstavlja kršitve določb ZVZD-1; in (2) ali je sodišče druge stopnje glede na to, da je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrnilo, v zadostni meri utemeljilo svojo odločitev. Meni, da so postavljena pravna vprašanja pomembna za področje obligacijskega in odškodninskega prava ter za zagotovitev pravne varnosti, saj sodna praksa višjih sodišč o postavljenih vprašanjih ni enotna. Višje sodišče je opravilo povsem drugačno materialnopravno presojo, pri tem pa ni upoštevalo vseh dejstev, in sicer da sporni hodnik ni bil pravilno osvetljen, zato se ni videlo, da so tla mokra in spolzka, in da tožnica ni bila s strani čistilke ali s postavitvijo opozorilne table obveščena o vlažnosti tal. Meni, da je ključno vprašanje, ali je tožničina nepozornost na čistilko takšnega pomena, da je v celoti sama odgovorna za nastalo škodo. Ob tem se postavlja vprašanje, kje je meja med odgovornostjo delodajalca po zagotovitvi varnega delovnega okolja in skrbnostjo delavca.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).