UPRS sodba I U 477/2015

Tožba se zavrne.

1Finančna uprava Republike Slovenije je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi začela zoper tožnika davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti na podlagi izvršilnih naslovov, navedenih v izreku, ki po stanju na dan izdaje sklepa (15. 10. 2014) z zamudnimi obrestmi in stroški davčne izvršbe, znaša skupaj 40.128,73 EUR. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev tožnika na bančnih računih.

2Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-1285/2014-2 z dne 16. 1. 2015 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi ugotavlja skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi. Ugovori, ki se nanašajo izvrševanje odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti (izvršilni naslov pod zap. št. 2, 4 in 8), po vsebini predstavljajo ugovore zoper izvršilni naslov, ki pa ga skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati. Za postopek davčne izvršbe je bistveno le to, da je odločba postala izvršljiva. V pojasnilo tožniku pritožbeni organ še dodaja, da se v tem postopku presoja le zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa glede na dejansko in pravno stanje v času njegove izdaje (15. 10. 2014), torej v času, ko je izvršilni naslov še obstajal in dolg še ni bil poravnan, kar pomeni, da je bil pogoj za začetek davčne izvršbe izpolnjen.

3Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V delu, v katerem temelji na izvršilnem naslovu pod zaporedno št. 2, 4 in 8 (odločbi o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti), je izpodbijani sklep je nezakonit. Ustavno sodišče je namreč z odločbo št. U-I-125/14 z dne 19. 2. 2015 ugotovilo, da so bile zakonske podlage za davek na nepremičnine večje vrednosti v neskladju z Ustavo. Izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) je v delu, ki se nanaša na plačilo davka na nepremično premoženje večje vrednosti, že iz tega razloga potrebno odpraviti in postopek izvršbe ustaviti. Tožnik je zoper obravnavani izvršilni naslov iz razlogov, ki jih navaja, sprožil upravni spor, ki se pri naslovnem sodišču vodi pod opr. št. I U 1908/2014. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) odpravi v delu, ki se nanaša na plačilo davka na nepremičnine večje vrednosti, in postopek izvršbe v tem delu ustavi, v ostalem pa izpodbijano odločbo (pravilno: sklep) odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5Tožba ni utemeljena.

6Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in razlogi, s katerimi organ druge stopnje zavrne pritožbene ugovore. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, se sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje in jih v celoti ne ponavlja.

7Kot tožniku pravilno pojasni tožena stranka, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, zoper katero so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Zato tožeča stranka z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost in neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga pa navedenih ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi. Podlaga za ustavitev davčne izvršbe je odprava odmerne odločbe, to pa je, kot že navedeno, mogoče doseči le s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri davka.

8Ker torej po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

9Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, ker o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembna, med strankama ni spora (59. člen ZUS-1).