VDSS sklep Psp 135/99

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in mu za čas od 27.12.1967 do 25.6.1970 priznalo lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožniku je čas 2 leti, 5 mesecev in 29 dni vštelo v pokojninsko dobo tako, da mu je na podlagi skupne dobe 35 let, 1 mesec in 12 dni priznalo pravico do predčasne pokojnine od vključno 30.9.1994 dalje, razveljavilo je drugi odstavek II. točke in III. točko izreka odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opr. št. P 1.006.673 z dne 3.4.1995 ter razsodilo, da bo o odmeri in izplačevanju predčasne pokojnine odločil toženec s posebno odločbo. Ugotovilo je, da je tožnik za sporno obdobje, ko je bil obrtnik, plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

V pritožbi navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. V konkretnem primeru je bilo na podlagi opravljene revizije z dne 15.3.1995 ugotovljeno, da so tožnikove obremenitve v spornem obdobju od 27.12.1967 do 25.6.1970 znašale 4.009,50 din in v tej višini je bil prispevek odpisan, ker je dolg zastaral in sicer po sklepu .... Za priznanje lastnosti zavarovanca ne zadošča zgolj tožnikova trditev, da je vseskozi plačeval vse predpisane prispevke. Tudi posamične priznanice o plačilu zneskov v korist računa Komunalnega zavoda še ne dokazujejo, da bi tožnik za celotno sporno obdobje poravnal prispevke. Tožnik tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do predčasne pokojnine, zato toženec predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje odpravi kot nezakonita.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepopolne pravne presoje ostalo dejansko stanje še nepopolno razčiščeno in je zato sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo sprejelo preuranjeno. Pravna podlaga za razsojo zadeve je sicer podana v 202. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ), ki med drugim določa, da pokojninska doba, na podlagi katere se pridobijo in uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega tudi čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Po 2. odstavku istega člena pa se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan. Z navedeno določbo je torej odkazano na uporabo Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Ur. l. SFRJ, št. 51/64; v nadaljevanju TZPZ), ki je v 124. členu s 1. januarjem 1965 uvedel obvezno pokojninsko zavarovanje samostojnih obrtnikov. Izvajanje tega zavarovanja je bilo prepuščeno republiškim zakonom ali pogodbam, ki so jih lahko sklenile republiške skupnosti socialnega zavarovanja z ustrezno organizacijo. Po 126. členu TZPZ se tako v zavarovalno dobo všteva tudi čas, ko je zavarovanec opravljal samostojno dejavnost, za katero je moral biti pokojninsko zavarovan po zakonu ali po pogodbi. V spornem obdobju sta bila način in višina plačevanja prispevkov tako urejena s Pogodbo o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev (Ur. l. SRS, št. 26/66), česar pa sodišče prve stopnje pri presojanju zadeve sploh ni upoštevalo in tako materialnega prava ni v celoti pravilno uporabilo. Pritožba nadalje pravilno navaja, da sodišče ni zavzelo niti stališča do opravljene revizije z dne 15.3.1995, po kateri so tožnikove obremenitve od 27.12.1967 do 25.6.1970 znašale 4.009,50 din, prispevek pa je bil odpisan, ker je dolg zastaral in sicer po sklepu Izvršilnega odbora Občinske zdravstvene skupnosti ... z dne 1.6.1981. Pravilno poudarja tudi, da posamične priznanice o plačilu zneskov v korist računa Komunalnega zavoda še ne dokazujejo, da bi tožnik za celotno sporno obdobje poravnal prispevke. Tako ni bilo razčiščeno, za katero obdobje veljajo posamezne priznanice, ali jih je plačeval za naprej ali za nazaj, ali je bilo plačevanje po takratni zakonodaji mesečno ali letno. Tudi delovna knjižica, ki je sicer javna listina in potrjuje resničnost tega, kar se v njej določa, ne dokazuje plačila prispevkov za sporno obdobje, zato je v konkretnem primeru ostalo nerazčiščeno tudi, na podlagi česa je sploh prišlo do vpisa sporne pokojninske dobe.

Iz vseh navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) razveljaviti.

V ponovljenem sojenju bo potrebno navedene pomanjkljivosti odpraviti. Potrebno bo pridobiti ustrezno dokumentacijo iz mikrofilmske evidence zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi katere je prišlo do vpisa sporne pokojninske dobe v delovno knjižico. Ob pravilni uporabi materialnega prava, torej na podlagi takrat veljavne ureditve načina plačevanja in višine prispevkov bo potrebno razčistiti ali in za kakšno obdobje so bili plačani prispevki glede na razpoložljive kopije priznanic. Prav tako bo potrebno oceniti dokazno vrednost revizijskega zapisnika z dne 15.3.1995, ugotoviti na podlagi česa je revizor podal svoje revizijsko poročilo in ga po potrebi zaslišati. Šele, ko bo sodišče prve stopnje dopolnilo postopek v nakazani smeri in po potrebi izvedlo morebitne druge dokaze, pomembne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo na podlagi skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka lahko o zahtevku tožnika ponovno odločalo. Če na podlagi izvedenih dokazov ne bo moglo zanesljivo ugotoviti, ali so bili prispevki za sporno obdobje plačani ali ne, bo o tem pravno relevantnem dejstvu sklepalo na podlagi pravil o dokaznem bremenu in tožbenemu zahtevku za priznanje sporne pokojninske dobe (ne pa lastnosti zavarovanca) ter uveljavljanje predčasne pokojnine lahko ponovno ugodilo le, če bodo zato izpolnjeni vsi predpisani pogoji.