VSRS sklep III Ips 13/2016

Revizija se zavrže.

Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo terjatve v višini 97.852,48 EUR, ki jo je tožeča stranka vtoževala na odškodninski podlagi.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico; podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

5Revizija ni dovoljena.

6Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

7Ker vrednost spora in s tem izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 97.852,48 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

8Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato nosi svoje stroške revizije, vsebinski odgovor tožene stranke na revizijo pa glede na naravo odločitve o reviziji ni bil potreben.