UPRS sodba III U 14/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožeči stranki odvzela koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu na lokaciji ... V obrazložitvi odločbe navaja, da je Finančna uprava Republike Slovenije, ki izvaja nadzor nad prirejanjem iger na srečo, Ministrstvo za finance seznanila s podatki o poslovanju in izpolnjevanju davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti tožeče stranke za igralni salon ... Iz podatkov o poslovanju tožeče stranke je razvidno, da so se prihodki iz poslovanja v letih 2013 in 2014 bistveno zmanjšali. Do julija 2013 je tožeča stranka pravilno in v roku plačevala obveznosti iz naslova koncesijske dajatve, v juliju in decembru 2013 pa je zamujala s plačilom, vendar je v obeh primerih poravnala obveznosti z nekajdnevno zamudo. Tožeča stranka pa ni poravnala koncesijskih dajatev za mesece januar, februar in marec 2014, zaradi česar ji je bila izdana odločba o prekršku. Od decembra 2013 tudi ne izpolnjuje davčnih in drugih obveznosti oziroma jih izpolnjuje delno, neredno in za nazaj. Na dan 7. 5. 2014 je bila višina dolga iz naslova davkov, prispevkov od plač, davka na dodano vrednost, davka od posebnih iger na srečo in koncesijske dajatve od iger na srečo 49.110,19 EUR. Na podlagi izdanega sklepa o davčni izvršbi je bilo poplačano za 4.046,06 EUR dolga. Iz obvestila nadzornega organa z dne 17. 7. 2014 je razvidno, da tožeča stranka v obdobju od decembra 2013 do junija 2014 ni poravnala oziroma ni v roku poravnala 20.969,17 EUR iz naslova plačevanja koncesijske dajatve skupaj z zamudnimi obrestmi. Ministrstvo za finance je tožečo stranko seznanilo s podatki o poslovanju in izpolnjevanju obveznosti in o tem, da Vlada Republike Slovenije odvzame dodeljeno koncesijo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožeča stranka v svojem odgovoru ni oporekala ugotovljenemu dejanskemu stanju glede na neplačevanje koncesijske dajatve, je pa opisala svoja neuspešna prizadevanja za pridobitev koncesije na novi lokaciji, kar bi omogočilo širitev poslovanja in večje prihodke, s katerimi bi lahko poravnala svoje dolgove. Ministrstvo za finance je seznanilo nadzorni organ, da bo začelo s postopkom za odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo in ga pozvalo, naj posreduje svoje stališče v zvezi s tem. Nadzorni organ je v svojem odgovoru navedel, da tožeča stranka do 18. 9. 2014 še ni predložila revidiranega letnega poročila za leto 2013, ki bi ga morala predložiti v štirih mesecih po poteku koledarskega leta, zaradi česar je bila zaradi storjene kršitve izdana odločba o prekršku. Tožeča stranka v letu 2014 ni več predlagala obračunov niti dokazil o plačilu koncesijske dajatve, pri čemer je nadzorni organ pričel postopek davčne izvršbe za del koncesijske dajatve, ki pripada lokalni skupnosti in proračunu Republike Slovenije, ne pa tudi za del, ki pripada obema fundacijama, to je FIHO in FŠO, saj je dolžna plačevati ta del koncesijske dajatve neposredno na račun obeh fundacij. Nadalje je nadzorni organ še navedel, da ima tožeča stranka blokirane račune, koncesijska dajatev pa se deloma poravnava z davčno izvršbo in z rubežem gotovine.

2Tožena stranka pojasnjuje, da Zakon o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) določa dva načina predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja in sicer je to odpoved pogodbe ali pa odvzem koncesije. Pri svoji odločitvi se sklicuje na 7. alinejo prvega odstavka 72. člena ZIS v zvezi s 100. členom ZIS, ki določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. V obravnavanem primeru tožeča stranka v obdobju od decembra 2013 do septembra 2014 ni v roku poravnavala koncesijske dajatve, zato ji je tožena stranka odvzela koncesijo.

3Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka svojo odločitev utemeljila na podlagi kršitve 5. in 7. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS in na podlagi 12. člena koncesijske pogodbe. 5. alineja prvega odstavka 72. člena ZIS predvideva odvzem koncesije zaradi kršitev določil koncesijske pogodbe. 12. člen koncesijske pogodbe pa ureja pravila za koriščenje podeljene koncesije. V delu, ki se nanaša na kršitev 5. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS odločba nima obrazložitve, v čem je tožeča stranka kršila 12. člen koncesijske pogodbe. Le ta govori o obračunu in plačevanju koncesijske dajatve, to pa je kršitev po 7. alineji prvega odstavka 72. člena ZIS. Odločba je zaradi tega pomanjkljivo obrazložena. Iz utemeljitve odločbe tudi izhaja večkratna ugotovitev nadzornega organa, da je pri tožeči stranki v letu 2013 prišlo do zmanjšanja obiska v igralnem salonu in se je zaradi tega zmanjšal bruto prihodek. ZIS v 72. členu razloga znižanja prihodkov iz naslova prirejanja iger na srečo ne določa kot razlog za odvzem koncesije. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da navedbe tožeče stranke o tem, da je nadzorni organ ugotovil zmanjšanje prometa, v ničemer ne vplivajo na dejstvo, da koncesijskih dajatev ni poravnavala v predpisanih rokih. Sicer pa tožeča stranka ne oporeka ugotovitvam tožene stranke, da v obdobju od decembra 2013 do novembra 2014 ni v predpisanih rokih poravnala koncesijske dajatve. Tožena stranka je kot edini zakonski razlog za odvzem koncesije navedla razlog iz 7. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS, ki določa odvzem koncesije, če koncesionar ne poravna v roku koncesijske dajatve, ni pa se spuščala v razlago določb koncesijske pogodbe.

K točki I izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Sodišče pri tem pritrjuje razlogom v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke in je iz tega razloga obrazložitev odločbe tudi podrobneje povzelo v tej sodbi.

7Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da je tožena stranka svojo odločitev za odvzem koncesije utemeljila tudi na podlagi kršitve 5. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS in na podlagi kršitve 12. člena koncesijske pogodbe. 5. alineja prvega odstavka 72. člena ZIZ namreč določa kot razlog za odvzem koncesije, če koncesionar krši določbe koncesijske pogodbe. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da tožena stranka ni odvzela koncesije iz tega razloga. Na tretji strani odločbe namreč tožena stranka le povzema odgovor nadzornega organa, ki ga je posredoval dne 18. 9. 2014 in v tem odgovoru je v zaključku svojega poročila le ta sicer navedel, da je prišlo do kršitve 5. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS v povezavi z 12. točko koncesijske pogodbe in tudi 7. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS. Vendar pa so to navedbe nadzornega organa, tožena stranka pa je v zadnjem odstavku na tretji strani odločbe izrecno navedla, da je koncesijo odvzela na podlagi 7. alineje prvega odstavka 72. člena ZIS, ker tožeča stranka v obdobju od decembra 2013 do septembra 2014 ni v roku poravnavala koncesijske dajatve. Iz navedenega razloga niso utemeljene tožbene navedbe, da je odločba v tem delu neobrazložena (namreč glede kršitve 5. alineje prvega odstavka 72. člena ZIZ).

8V zvezi z tožbenimi navedbami, da iz obrazložitve odločbe izhaja večkratna ugotovitev nadzornega organa o zmanjšanju prihodka tožeče stranke ter da ZIS v 72. členu znižanja prihodkov ne določa kot razlog za odvzem koncesije, pa sodišče pojasnjuje, da so sicer ugotovitve o zmanjšanju prihodka res navedene v obrazložitvi odločbe in res je tudi to, da to ni razlog za odvzem koncesije po 72. členu ZIS, vendar pa, kot je bilo že pojasnjeno, koncesija ni bila odvzeta iz tega razloga, ampak zaradi kršitve 7. alineje prvega odstavka 72. člena ZIZ.

9Ker je izpodbijana odločba pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II izreka:

10Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.