VSRS Sklep II Kr 26171/2015-427

Zoper obdolženega S. G. in S. Š. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za 1 (en) mesec, to je do 16. 1. 2016 do 04.58 ure.

A.

1Okrožno sodišče v Kranju je zoper obdolžena S. G. in S. Š. s sklepom I Kpd 26171/2015 z dne 17. 7. 2015 odredilo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je dne 14. 8. 2015 pripor zoper obdolženca iz istega pripornega razloga podaljšal še za dva meseca, to je do 16. 10. 2015. Za tem jima je bil pripor podaljšan še s sklepoma Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Kr 26171/2015 z dne 13. 10. 2015 ter z dne 11. 11. 2015, do vključno 16. 12. 2015.

2Obdolžencema je bila odvzeta prostost dne 16. 7. 2015 in sicer obdolženemu S. G. ob 05.00 uri, obdolženemu S. Š. pa ob 04.58 uri.

3Dne 10. 12. 2015 je Okrožno sodišče v Kranju prejelo predlog okrajne državne tožilke za podaljšanje pripora obema obdolžencema iz istega pripornega razloga še za en mesec. Utemeljen sum, da sta oba obdolženca storila očitana kazniva dejanja, je namreč podan, saj je bila zoper njiju in sostorilce dne 11. 8. 2015 uvedena preiskava, sodišče pa je po predlogu okrajne državne tožilke dne 24. 9. 2015 preiskavo zoper soosumljenega D. G. še razširilo. Utemeljen sum je tako podan in izhaja predvsem iz listinske dokumentacije posredovane s strani AVO, z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, poročil in uradnih zaznamkov SKP PU Kranj, poročil o analizi snovi, poročil o kriminalističnotehničnih preiskavah, iz zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavah, iz zapisnikov o zasegu predmetov in tudi iz zagovorov osumljencev. Res je sicer, da je preiskovalna sodnica izdala sklep o izločitvi dokazov, ki ga je državna tožilka prejela dne 2. 12. 2015 (8. 12. 2015 je bil izdan še popravni sklep), na katerega pa se je okrajna državna tožilka pritožila. Ne glede na navedeno pa državna tožilka meni, da utemeljenega suma tudi morebitna izločitev teh dokazov ne bi omajala, saj obdolženca obremenjujejo še drugi zbrani dokazi. Po presoji državne tožilke pa je na strani obeh obdolžencev še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Podane so tako subjektivne kot objektivne okoliščine, ki navedeni priporni razlog utemeljujejo. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami spada med najtežja kazniva dejanja, saj predstavlja veliko grožnjo človekovemu zdravju. Obdolžencema se očita tudi soudeležba v hudodelski združbi, ustanovljeni z namenom preprodaje prepovedanih drog, izkazane pa so prodaje večjih količin heroina. Pri očitanem kaznivem dejanju gre za enega izmed težjih kaznivih dejanj, glede na dobro organiziranost, utečeno delovanje združbe in veliko mero vztrajnosti, ki so jo izkazovali člani združbe pa dejanje na teži in nevarnosti samo pridobiva. S prodajo droge se dosega precejšnja premoženjska korist, ki so jo obdolženci očitno zasledovali. Poudarja še, da je bila pri obdolženemu Š. zasežena droga heroin v količini skoraj enega kilograma, obdolženec pa je tudi brez zaposlitve in brez dohodkov. Ugotovljeno je tudi bilo, da je uporabnik avtomobila Mercedes-Benz E, katerega tržna vrednost glede na ponudbo primerljivih vozil znaša več kot 20.000,00 EUR. Prav tako je bilo ugotovljeno, da prenavlja stanovanje in kupuje pohištvo, bil je na potovanju v Kolumbiji, načrtoval pa je še potovanje na Tajsko, kjer bi rad najel vilo višjega cenovnega razreda. Očitno Š. kljub temu, da nima rednih prihodkov iz zaposlitve in da ni bilo ugotovljeno, da bi delal na črno, z denarnimi sredstvi razpolaga. Prav tako je bil obdolženi Š. že predkaznovan za kazniva dejanja premoženjske narave, dne 20. 8. 2013 pa pravnomočno obsojen tudi za kaznivo dejanje po členu 186. Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je bila izrečena kazen enega leta in šest mesecev zapora. S prestajanja zaporne kazni je na podlagi predčasnega odpusta prišel 15. 10. 2014. Obdolženi G. je prav tako brez zaposlitve in brez rednih dohodkov, z izvajanjem PPU pa je bilo ugotovljeno, da redno obiskuje lokale, se pogosto prehranjuje v gostilnah, redno vplačuje tudi športne stave, občasno obiskuje Casino, in si izposoja vozila višjega cenovnega razreda. Kljub temu, da nima rednih prihodkov iz zaposlitve in da ni bilo ugotovljeno, da bi delal na črno, z denarnimi sredstvi razpolaga, saj s partnerko živi v najetem stanovanju in uporablja vozilo na leasing. Tudi ta obdolženec je bil že pravnomočno obsojen in to ravno za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. S sodbo, ki je postala pravnomočna 2. 4. 2013, je bil obsojen na zaporno kazen enajst mesecev zapora, ki jo je začel prestajati 20. 5. 2013, predčasno pa je bil odpuščen s prestajanja kazni, 20. 1. 2014. Očitno nobenega od obdolžencev kazen ni odvrnila od izvrševanja novih kaznivih dejanj. Slednjič pa okrajna državna tožilka ocenjuje še, da je pripor tudi neogibno potreben za varnost ljudi, saj je mamilo snov, ki že sama po sebi ogroža zdravje ljudi.

4Preiskovalna sodnica je predlog Okrožnega državnega tožilstva Kranj za podaljšanje pripora dne 14. 12. 2015 predložila Vrhovnemu sodišču, kjer je pojasnila, da preiskava zoper obdolžence še ni končana. Bile so sicer zaslišane že vse priče, prav tako je bila pridobljena sodba avstrijskega sodišča. Dne 30. 11. 2015 je sama izdala sklep o izločitvi listin, zoper katerega pa se je državna tožilka dne 10. 12. 2015 pritožila. Ker gre za pritožbo zoper sklep o izločitvi dokazov, o pritožbi odloča višje sodišče, vendar pa spis v odločitev temu sodišču še ni bil poslan ravno zaradi predloga tožilke za podaljšanje pripora.

B.

5Preiskovalna sodnica je dne 11. 8. 2015 zoper obdolžene S. G., S. Š., D. G. in L. P. izdala sklep o uvedbi preiskave in sicer zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in kaznivega dejanja omogoča uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovni v športu po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Preiskava je bila zoper obdolženega D. G. kasneje s sklepom z dne 24. 9. 2015 še razširjena. Za kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1 je v zakonu predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

6Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči, torej preizkusiti ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Glede utemeljenega suma, da sta obdolženca storila obravnavano kaznivo dejanje je po presoji Vrhovnega sodišča tak sum še vedno podan. Obstoj utemeljenega suma je presojala preiskovalna sodnica v sklepu o uvedbi preiskave, in odločbo tudi obširno obrazložila, sicer pa je bil utemeljen sum pravnomočno presojen tudi v sklepih o odreditvi pripora in sklepih o njegovem podaljšanju. Res je sicer, da je preiskovalna sodnica izdala sklep o izločitvi nekaterih dokazov, vendar ta sklep še ni pravnomočen, saj se je državna tožilka zoper sklep pritožila. V nadaljevanju postopka pa bo tudi v primeru, če bodo kateri od zbranih dokazov pravnomočno izločeni, potrebno presoditi njihov vpliv na zakonitost in ustavnost ostalih dokazov, oziroma presoditi, ali morda ne gre za tako imenovane sadeže zastrupljenega drevesa. Presoja vsega navedenega pa ne spada v okvir odločanja senatov, ko odločajo o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Po ustaljeni sodni praksi namreč sodišče, ko odloča o priporu lahko ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Večkrat pa je bilo tudi že pojasnjeno, da v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje. Ti dokazi pa so v konkretni kazenski zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, zbrani, in jih je v predlogu navedla tudi državna tožilka.

8Prav tako je potrebno pritrditi okrajni državni tožilki, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obema obdolžencema iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, in da so dovolj tehtne, da opravičujejo nadaljnje podaljšanje pripora. Oba obdolženca sta brez zaposlitve, kot izhaja iz podatkov v spisu in na kar opozarja tudi okrajna državna tožilka v predlogu, pa sta živela dokaj razkošno, oziroma neadekvatno njunim legalno izkazanim dohodkom (Š. je uporabljal osebno vozilo znamke Mercedes-Benz E, potoval v Kolumbijo, želel oditi na Tajsko, prenavljal stanovanje, itd.; obdolženi G. pa redno obiskoval lokale, vplačeval športne stave, si izposojal vozila višjega cenovnega razreda, v času izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov pa naj bi si kupil tudi dve osebni vozili). Oba obsojenca sta bila tudi že predkaznovana in sicer tudi zaradi istovrstnega kaznivega dejanja oziroma, gre za specialna povratnika. S prestajanja zapornih kazni za kazniva dejanja po 186. členu KZ-1 sta bila odpuščena v letu 2014, vendar pa ju očitno tudi izrečene zaporne kazni niso odvrnile od nadaljnjega izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj. Vse navedene okoliščine tudi po oceni Vrhovnega sodišča kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženca, če bi bila spuščena na prostost s tovrstnimi kaznivim dejanji nadaljevala, zaradi česar je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obeh obdolžencev še vedno podan.

9Ni pa tudi nikakršnih pomislekov v zatrjevanje državne tožilke, da preprodaja mamil predstavlja nevarnost za zdravje posameznika in skupnosti. Stopnja ogrožanja varnosti je z ravnanjem, kakršno se očita obema obdolžencema, visoka, varnost ljudi pa ogrožena do te mere, da opravičuje poseg v osebno svobodo. Ob upoštevanju teže očitanega kaznivega dejanja in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj pa je podano tudi sorazmerje ne samo s posegom v svobodo obeh obdolžencev, temveč tudi glede trajanja pripora.

10Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da gre za obsežno zadevo z več obdolženci, že uvedena preiskava pa je bila kasneje še razširjena. V zadevi bo moralo o pritožbi zoper sklep o izločitvi dokazov odločiti še pritožbeno sodišče, zatem pa bo potrebovala okrajna državna tožilka, glede na izid preiskave, oziroma glede na odločitev pritožbenega sodišča, določen čas za nadaljnje ukrepanje. Vrhovno sodišče je zato predlogu za podaljšanje pripora ugodilo in pripor podaljšalo še za en mesec.