VSRS Sklep I Up 55/2015

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 548/2014 z dne 18. 2. 2015 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo v upravnem sporu zaradi izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.

2Tožnik se zoper ta sklep pritožuje, ker meni, da sodišče ni upoštevalo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Izpodbijana odločitev naj bi temeljila na napačnem stališču, da spada v tožnikovo premoženje lastniški delež gospodarske družbe v višini 7.500,00 EUR, šlo naj bi za družbo z negativnim kapitalom 26.672,00 EUR, tožnikovo premoženje v družbi pa naj bi bilo breme in ne vrednost. Tudi čisti dobiček družbe v višini 674,00 EUR naj bi pomenil kapljico v morju, če se upošteva pretekla izguba. Navaja, da bi družba morala biti v stečaju, da je račun družbe blokiran, in da zato ne more z njim in z denarjem za izplačilo honorarja razpolagati. Meni, da je dal pravilne podatke, ko je dal podatke, ki za laika predstavljajo premoženje. Opozarja tudi na številčno družino in zatrjuje, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila taks. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in ga oprosti plačila sodnih taks.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče odloča o predlogu za oprostitev odloča na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1), ki mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Četrti odstavek 12. člena ZST-1 določa, da sodišče po uradni dolžnosti preveri navedbe v izjavi o premoženjskem stanju, če dvomi v njihovo resničnost.

5Iz navedenih določb ZST-1 tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča izhaja, da je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks. Del izjave o premoženjskem stanju je izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. To izhaja tudi iz določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke.

6Vendar to stališče ne pomeni, da za zavrnitev prošnje za oprostitev plačila sodnih taks zadošča zgolj ugotovitev neskladja med navedbami vlagatelja v izjavi in podatki, ki jih sodišče ugotovi ob preverjanju navedb o premoženjskem stanju. Določbe ZST-1, na katere se sklicuje navedeno stališče, namreč ne dajejo pravne podlage za sankcioniranje prosilcev, ki v prošnji oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navedejo neresničen podatek, z zavrnitvijo oprostitve sodne takse. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 sicer določa, da to izjavo vlagatelji dajo pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, vendar odločanje o taksni oprostitvi ne vključuje tudi odločanja o taki odgovornosti.

7Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.(1) Tudi pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče skladno z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1 skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

8Predlog za oprostitev plačila sodne takse je torej mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati, te presoje pa prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo. Zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, namreč ne zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev navedenega neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

9V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi podatkov iz odločbe CSD Novo mesto (s to odločbo je bila tožnikovi ženi priznana pravica do otroškega dodatka v obdobju od 1. 9. 2014 do 31. 12. 2014), ki jo je pritožnik med drugimi dokazili priložil predlogu za oprostitev plačil sodnih taks, ugotovilo, da je pritožnik "v relevantnem obdobju" prejel 905,02 EUR kot dohodek za vodenje družbe in da v njegovo premoženje spada tudi lastniški delež družbe v višini 7.500 EUR, česar pa v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel. Iz vpogleda v register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je ugotovilo še, da je pritožnik direktor in edini družbenik družbe GIGI gradbeništvo d. o. o., da podjetje posluje in da je imelo v obračunskem obdobju za leto 2013 čisti dobiček v višini 674,00 EUR.

10Tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče prve stopnje ni zavrnilo, ker bi (glede na navedene podatke o premoženju in dohodkih) ugotovilo, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani (žena in otroci), temveč zato, ker je ugotovilo, da podatki o pritožnikovem premoženju, ki ga je navedel v izjavi, niso enaki podatkom v uradnih evidencah. Neskladje med podatki, ki jih je navedel pritožnik in podatki, ki jih je ugotovilo sodišče, pa samo po sebi ne pomeni, da s plačilom sodne takse tožniku ne bodo občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. To tudi iz ugotovljenih podatkov o pritožnikovih dohodkih in njegovem premoženju ne izhaja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ni razvidno niti, v kakšnem "relevantnem obdobju" naj bi tožnik prejel 905,02 EUR. Prav tako ni jasno, zakaj naj bi ta dohodek ob plači 412,00 EUR in prejemku 215,00 EUR iz naslova dobička pomenil, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva za preživljanje pritožnika in njegove družine. Enako velja za ugotovljeno višino lastniškega deleža (7.500 EUR).

11Glede na to, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi prvega odstavka 11. člena ZST-1, je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo ponovno presoditi, ali je pritožnik glede na ugotovljeno premoženje in dohodke ter število družinskih članov, ki jih je dolžan preživljati, upravičen do popolne ali delne oprostitve plačila sodnih taks.

----

(1) Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 19/15 z dne 20. 3. 2015 in učinkuje tudi na odločanje v tej zadevi, saj o oprostitvi plačila sodne takse do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča, še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču - ZUstS).