VSRS sklep I R 137/2015

Predlog se zavrne.

1Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti zoper toženko vložil tožbo zaradi plačila odškodnine. Sodišče je izdalo zamudno sodbo.

2Toženka se je zoper zamudno sodbo pritožila, vendar o pritožbi sodišče druge stopnje še ni odločilo. Hkrati je vložila tudi predlog za izločitev Okrajnega sodišča v Murski Soboti. V njem navaja, da je sodišče pristransko, saj ji tožbe sploh ni vročilo in ji tako ni omogočilo podaje odgovora na tožbo, prav tako je brez naroka izdalo zamudno sodbo. Zaradi navedenega predlaga izločitev celotnega sodišča in prenos pristojnosti na drugo sodišče, kjer ji bo zagotovljeno pravično in pošteno sojenje.

3Predlog ni utemeljen.

4Določilo 23. člena Ustave predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju o konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

6Po oceni Vrhovnega sodišča predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen. Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke v prvi vrsti na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Če tožba toženki res ni bila vročena, v posledici česar je bila zamudna sodba izdana nezakonito, lahko toženka to procesno kršitev uveljavlja s pritožbo, ki jo je tudi vložila.

7Navedbe predloga torej ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je bilo treba predlog zavrniti.