VSRS sklep I R 87/2015

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kranju.

1Tožnik je pred Okrajnim sodiščem v Radovljici vložil tožbo zaradi motenja posesti. Spor je v zvezi z opravljanjem tožnikove dejavnosti prevoza oseb s plovilom A.

2Okrajno sodišče predlaga, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da odloča v zadevi. Meni, da tehten razlog za to predstavlja okoliščina, da je žena tožnika zaposlena pri tem sodišču kot vodja civilnega vpisnika. Tako je prav ona prejela vloženo tožbo, jo vpisala v vpisnik in osnovala spis. Vsi zaposleni na sodišču (gre za majhno sodišče s 30 zaposlenimi), vključno s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, so seznanjeni s situacijo glede ladje A. Tudi predstavnikom tožene stranke je znano, da je tožnikova žena zaposlena na sodišču. Navedene okoliščine navzven vzbujajo vtis pristranskosti sodišča.

3Predlog je utemeljen.

4Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik je mož vodje civilne pisarne na sodišču, ki je pristojno odločati v sporu. To dejstvo bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, utemeljeno pa se v predlogu poudarja tudi majhnost sodišča in povezanost sodnega osebja, kar vse kaže, da je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča utemeljen. Pomembnost instituta delegacije se namreč kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v zvezi s sodnim sporom, utegnejo pa nanj vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče kot stvarno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kranju, ki je krajevno najbližje sodišču, ki bi bilo sicer pristojno za odločanje v zadevi.