VSRS Sklep I Kr 38302/2015-12

Predlog se zavrne.

1Pred Okrajnim sodiščem v Lendavi zoper obdolženo S. I., pod opr. št. I K 38302/2015, teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja goljufije po petem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika. Okrajno sodišče v Lendavi je v obravnavani zadevi razpisalo predobravnavni narok, ki bo dne 2. 12. 2015.

2Obdolženka je na Okrajno sodišče v Lendavi dne 9. 11. 2015 vložila vlogo, naslovljeno s „Prošnja za premestitev na predobravnavni narok“. V njej je predlagala, da se predobravnavni narok opravi na Okrajnem sodišču v Velenju, ker nima lastnega prevoza in sredstev za prevoz do Okrajnega sodišča v Lendavi, ker je brezposelna in prejemnica denarne socialne pomoči.

3Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

4V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako laže izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5V obravnavanem primeru obdolženka predlaga prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Velenju, kot navaja, ker nima lastnega prevoza do Okrajnega sodišča v Lendavi niti sredstev, s katerimi bi si plačala prevoz. S takimi navedbami smiselno nakazuje, da se bo postopek laže izvedel pred Okrajnim sodiščem v Velenju.

6Dejstvo, da bi predlagano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo postopek, je okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča. V obravnavanem primeru iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da naj bi bilo obdolženki očitano kaznivo dejanje, storjeno na območju Okrajnega sodišča v Lendavi, obdolženka pa ima stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Velenju. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razdalja med Velenjem in Lendavo in s tem povezanimi stroški prihoda obdolženke na predobravnavni narok ni tolikšna, da bi bilo mogoče na teh okoliščinah graditi zaključek o lažji oziroma bolj ekonomični izvedbi predobravnavnega naroka pred Okrajnim sodiščem v Velenju. Ob tem je treba upoštevati tudi možnost, da se kazenski postopek na predobravnavnem naroku ne bo zaključil in bo sodišče razpisalo v obravnavani zadevi glavno obravnavo, na kateri bo treba po predlogu tožilstva zaslišati več prič, od katerih ima vsaj ena stalno prebivališče na območju Murske Sobote, ki je v neposredni bližini Okrajnega sodišča v Lendavi.

7Glede na navedeno, pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog obdolženke za prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Velenju, zavrnilo.