VSL sklep II Cp 8/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za pritožbo zavrne in pritožbo toženke štelo za umaknjeno.

2Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3V pritožbi toženka navaja, da je vložila izjavo o premoženjskem stanju z namenom oprostitve plačila sodnih taks. Sodišče bi moralo toženko pozvati na dopolnitev in ker tega ni storilo, gre za kršitev načela enakega varstva pravic iz čl. 22 Ustave. Sodišče bi moralo subsidiarno uporabiti Zakon o splošnem upravnem postopku in na podlagi čl. 67 toženko pozvati na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče se sklicuje na odločbo I Cp 425/2010, ki pa ne predstavlja stališča sodne prakse, saj je bilo zavzeto zgolj v eni odločbi, medtem ko se v identičnih primerih kako postopati sploh ni pojavilo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženka odločitve sodišča prve stopnje v točki I izreka izrecno sploh ne izpodbija, saj sama povzema odločitev sodišča prve stopnje, ki je materialnopravno pravilna, saj sodišče nima pooblastila, da zakonsko določen rok podaljša kot je pravilno toženki že pojasnilo sodišče prve stopnje.

6Toženka, ki jo zastopa odvetnik, je v postopku po izdaji sodbe predlagala le podaljšanje roka za plačilo sodne takse, ni pa predlagala oprostitev plačila sodnih taks. Sama predložitev izjave o premoženjskem stanju ne pomeni vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj ne toženka ne pooblaščenec takega predloga nista podala in če predloga ni, sodišče tudi ni moglo odločati o njem. Spreneveda se toženka in ne sodišče kot neutemeljeno očita sodišču prve stopnje toženka. Sodišče ne more ugibati, kaj je nameravala toženka s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju, če pa ni vložila nobenega predloga in je v zvezi s tem sodišče tudi ni imelo kaj pozivati na dopolnitev niti se toženka ne more sklicevati na ustavno načelo o neenakopravnosti obravnavanja strank niti na določbe čl. 67 ZUP. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena trditev, da odločba pritožbenega sodišča I Cp 425/2010 ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Nevložitev predloga za taksno oprostitev ne more nadomestiti dokaza o premoženjskem stanju.

7Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP).