VSK sklep I Ip 268/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za imenovanje novega izvršitelja. Obrazložilo je, da bo v skladu z 287. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) drugega izvršitelja v obravnavani zadevi določil predsednik Zbornice izvršiteljev Slovenije.

Proti sklepu se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je bil v obravnavani zadevi kot izvršitelj določen M.H., ki je podal Ministrstvu za pravosodje izjavo, da od dne 31.5.2015 ne želi več opravljati nalog izvršitelja. Upnik je zato sodišču predlagal imenovanje novega izvršitelja in sicer D.P. V skladu z zakonom in sodno prakso je le upnik tisti, ki mora določili sodnega izvršitelja. Določba 287. člena ZIZ, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, določa zgolj postopek, ko je razrešen izvršitelj, pa upnik ne poda predloga za imenovanje novega izvršitelja. Tudi če bi novega izvršitelja določila Zbornica izvršiteljev, bi moralo sodišče pozvati upnika, naj se izjavi, ali soglaša z imenovanjem izvršitelja. Po mnenju pritožnika zato niso podane zakonske ovire, da sodišče ne bi ugodilo njegovemu predlogu za imenovanje novega izvršitelja že takoj ob nastopu dejstva, da je bil dosedanji izvršitelj razrešen. Iz določb ZIZ-E jasno izhaja, da je izbira izvršitelja prepuščena izključno upniku. Tako ni mogoče šteti, da bo odločba Zbornice izvršiteljev nadomestila upnikovo voljo.

Pritožba je utemeljena.

Objavljena je že cela vrsta sodnih odločb(1), iz katerih izhaja enotno stališče sodne prakse, da je pomen tretjega odstavka 287. člena ZIZ, po katerem po razrešitvi izvršitelja določi predsednik Zbornice izvršiteljev drugega izvršitelja kot prevzemnika, v tem, da v izvršilnem postopku ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev oziroma da je predvidena določitev prevzemnika „izključno iz razloga kontinuiranega in sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe, kot tudi varstva pravic upnikov“. Izbira izvršitelja je pravica upnika, saj po tretjem odstavku 44. a člena ZIZ sodišče v postopku določi tistega izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo. Zato ni videti razloga, da sodišče predlogu upnika, ki je „prehitel“ odločitev Zbornice izvršiteljev in predlagal drugega poimensko določenega izvršitelja takoj, ko je izvedel, da je prejšnji izvršitelj Ministru za pravosodje podal pisno izjavo, da ne želi več opravljati nalog izvršitelja in prosil za razrešitev, ne bi sledilo.

Odločba VSM I Ip 811/214, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče pri utemeljitvi svoje odločitve, da je za določitev izvršitelja določena pristojnost predsednika Zbornice izvršiteljev, je le na prvi pogled drugačna. Dejansko pa se nanaša (tako kot ostale citirane zadeve) na smrt izvršitelja med postopkom in bistvo 287. člena ZIZ razlaga na enak način, kot je bilo zgoraj obrazloženo. Primera razrešitve izvršitelja iz drugih razlogov sodišče v navedeni zadevi ni vsebinsko obravnavalo, čeprav se je res (vnaprej) opredelilo, da naj bi bila za take primere določena izrecna pristojnost predsednika Zbornice izvršiteljev. Do uporabe tega stališča na konkretnem primeru pa ni prišlo.

Po oceni pritožbenega sodišča glede pravice in dolžnosti upnika, da v postopku predlaga izvršitelja, ki bo opravljal izvršilna dejanja, ni razlike glede na to, ali je izvršitelj med postopkom umrl, ali pa je bil razrešen iz enega od razlogov, predvidenih v 1. do 10. točki prvega odstavka 286. a člena ZIZ. Namen tretjega odstavka 287. člena ZIZ in 44. a člena ZIZ je namreč v obeh primerih isti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

----

op. št. 1: VSM I Ip 116/2015, VSM I Ip 23/2015, VSM I Ip 1254/2014, VSL III Ip 4576/2014, VSL I Ip 4821/2014, VSM I Ip 811/2011, VSC II Ip 191/2015