VSC sklep Kp 76/2007

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v njeni odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi A. L. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo štirih mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Odločeno je bilo še, da se obdolženi po določilih IV. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti plačila stroškov tega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena istega zakona. Proti tej sodbi so se pritožili okrožna državna tožilka, obdolženčeva zagovornica in oškodovanec D. C. Državna tožilka je v vloženi pritožbi grajala zgolj odločitev sodišča prve stopnje o stroških kazenskega postopka in predlagala, da se izpodbijana sodba spremeni v toliko, da se ti, po določilih I. odstavka 95. člena ZKP, naložijo v plačilo obdolženemu. Preostala pritožnika sta izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje iz drugih pritožbenih razlogov.

O navedeni pritožbi je bilo odločeno s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 11.10.2006, opr. št. Kp 269/2006. Odločeno je bilo, da se pritožbi okrožnega državne tožilke ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, se ti, nastali pred sodiščem prve stopnje v višini 97.961,00 SIT ter povprečnina odmerjena v višini 80.000,00 SIT, naložijo v plačilo obdolženemu A. L. pritožba zagovornice obdolženega pa je bila zavrnjena kot neutemeljena in v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrjena. Obdolžencu je bila naložena v plačilo povprečnina, odmerjena na 80.000,00 SIT. Pritožba oškodovanca D. C. je bila kot nedovoljena zavržena.

Zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 14.2.2006, opr. št. K 198/2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 11.10.2006, opr. št. Kp 269/2006 je zagovornica obdolženega A. L. vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zvezi z njo s sodbo z dne 7.2.2007, opr. št. I Ips 441/2006 odločilo, da se tej delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi v odločbi o stroških kazenskega postopka in se v tem delu zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje, v ostalem pa je zahtevo zavrnilo.

Glede na takšno odločitev mora torej sodišče druge stopnje ponovno odločati o pritožbi katero je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila okrožna državna tožilka. V zvezi s tem je višji državni tožilec - svétnik Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije - Zunanjega oddelka v C. z dopisom z dne 26.2.2007, št. Ktp/0/-II 41/07 sodišču druge stopnje podal izjavo, da o vloženih pritožbah, skladno z določili II. odstavka 445. člena ZKP, ne bo podal svojega predloga.

Pritožba okrožne državne tožilke je utemeljena.

Sodišču prve stopnje je pritrditi v njegovih dosedanjih ugotovitvah, da je obdolženi nezaposlen, prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejemnik socialne pomoči pa tudi v tem, da razen starejšega avtomobila znamke G. nima premoženja, mora pa skrbeti za tri nepreskrbljene otroke. Gre za okoliščine katere govore v prid njegovi odločitvi, da bi naložitev plačila stroškov nastalih v tem kazenskem postopku lahko ogrozila njegovo preživljanje, zlasti pa preživljanje oseb za katere mora skrbeti, zaradi česar bi ga bilo plačila teh, po določilih IV. odst. 95. čl. ZKP, mogoče oprostiti. Pa vendarle se zdijo pritožbena zatrjevanja okrožnega državne tožilke takšna, da je o tej možnosti le potrebno resneje razmisliti. Že iz pritožbi priloženega dopisa Centra za socialno delo v C. z dne 3.3.2006, št. ... izhaja, da obdolženec sprejema precej višjo denarno socialno pomoč kot zatrjuje sam, ob tem pa tudi še otroške dodatke. Pritožnica pa ima prav tudi v nadaljnji trditvi, da to ni edini dohodek obdolženega, saj podatki spisa, skupaj z zagovorom obdolženega, dajejo dovoljšno osnovo za zaključek, da A. L. zasluži tudi s priložnostnimi deli na tržnici. Višina tega zaslužka doslej res ni bila z ničemer izkazana, je pa, kljub ugotovitvi tukajšnjega sodišča v sodbi opr. št. Kp 269/2006, da bo do teh podatkov težje priti, vendarle ugotovljiva. Šele pridobitev teh podatkov pa bo omogočila zanesljiv zaključek o tem, ali je s tem kazenskim postopkom nastale stroške obdolženec sposoben plačati, brez nevarnosti, ki bi ogrozila preživljanje njega in zlasti njegovih otrok.

Zaradi povedanega je bilo potrebno pritožbi okrožne državne tožilke ugoditi in izpodbijano sodbo v njeni odločbi o stroških kazenskega postopka razveljaviti ter v tem delu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem obdolženca in v poštev prihajajočih prič, zlasti oškodovanca in B. A. ugotoviti obseg obdolženčevega dela na tržnici in vsaj približno tudi njegov zaslužek s tem. Pridobiti pa bo moralo tudi ustrezne podatke o drugih dohodkih obdolženca s katerimi razpolagajo zlasti Center za socialno delno v Celju, kot tudi drugi organi kateri jih izplačujejo. Po pridobitvi teh podatkov pa bo potrebno o zadevi ponovno odločiti z izrekom ustreznega sklepa.