VSL sklep I Cp 2648/2015

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku zavrnilo ugovor prvega toženca z dne 3. 10. 2014 zoper sklep, s katerim je sodišče sledilo tožnikovemu predlogu in izdalo začasno odredbo, s katero je prvemu tožencu prepovedalo odtujiti, obremeniti ali drugače razpolagati z njegovim solastniškim deležem nepremičnin ter z vknjižbo te prepovedi v zemljiško knjigo.

2Prvi toženec (v nadaljevanju toženec) v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo obstoj pogoja neznatnosti škode iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Pojasnjuje, da prepoved razpolaganja z nepremičnino vselej predstavlja poseg v lastninsko pravico, zato ne more iti za zadostne argumente v prid obstoja neznatnosti škode. Pri tem se sklicuje na sodno prakso. Nadalje opozarja, da sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje obrazložitve in odločilnih razlogov, ki bi utemeljevali zaključek o obstoju pogoja nevarnosti za izvedbo izvršbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Tožnik na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev zoper dolžnika (že) obstoji ali mu (še) bo nastala. Obstoj tožnikove terjatve v pritožbenem postopku za toženca ni več sporen. Toda pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti podani kumulativno, zato mora biti izpolnjen še eden od nadaljnjih pogojev iz drugega in tretjega odstavka istega člena ZIZ, kar pa je predmet pritožbene obravnave.

6Stališče prvostopenjskega sodišča o obstoju pogoja neznatne škode temelji na ugotovitvi, da sta bili nepremičnini že predhodno obremenjeni s hipoteko, zaradi česar naj bi izdaja začasne odredbe s prepovedjo njihove odtujitve in obremenitve predstavljala zgolj neznatno škodo. Višje sodišče se s takim stališčem ne strinja. Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera, v vsakem primeru pa gre lahko le za takšno škodo, ki toženca ne bo omejevala.(1) V konkretni zadevi je pritožbeno sklicevanje na omejitev razpolaganja s predmetnimi nepremičninami odločilnega pomena, saj pritožnikovo razpolagalno upravičenje (kot bistven element lastninske pravice) s predhodno ustanovljeno hipoteko (na predmetnih nepremičninah) nikakor ni omejeno. O tem se je že izrekla sodna praksa, ki je zavzela stališče, da obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini; lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.(2) Pritožba torej utemeljeno opozarja, da izdaja začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin občutno omejuje toženčevo razpolagalno sposobnost, zaradi česar nastane škoda, ki je večja od neznatne škode, posledično pa pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ni izpolnjen(3).

7Po oceni pritožbenega sodišča pa je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča o obstoju t. i. subjektivnega delovanja toženca v smeri zmanjšanja premoženja. Slednje izhaja že iz same pritožbene navedbe, v kateri toženec ponavlja (sicer že v ugovoru podano trditev), da namerava zamenjati nepremičnini za primernejšo, kar ni nič drugega kot razpolaganje. Upoštevajoč dejstvi, da sta nepremičnini edino toženčevo premoženje in da prodaja s hipoteko obremenjene nepremičnine v takih okoliščinah ne zagotavlja nujno pridobitve premoženjskega ekvivalenta v toženčevem premoženju, poleg tega pa je sledenje premoženjskim tokovom toženca za tožnika težko breme (če ne celo nemogoče)(4), pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti oteženega plačila kot pogoju za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.

8Odločitev sodišča prve stopnje se tako kljub nepravilnemu materialnopravnemu razlogovanju glede obstoja pogoja neznatne škode izkaže za pravilno, oba kumulativno zahtevana pogoja za izdajo začasne odredbe sta namreč podana, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

----------

Op. št. (1): Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25. 5. 2011, opr. št. II Cp 1631/2011.

Op. št. (2): Glej sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 9. 1. 2014, opr. št. Cpg 237/2013.

Op. št. (3): Sodišče prve stopnje se popolnoma neutemeljeno, na kar pritožba pravilno opozarja, sklicuje na zadevo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 17. 7. 2013, opr. št. I Cp 1945/2013), v kateri je bila taista nepremičnina že predhodno obremenjena s (pogodbeno) prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, zato dodatna/nova/sodno določena prepoved iste vrste ni vplivala na škodo obremenjenega, v obravnavani zadevi pa je bila doslej vpisana hipoteka, ne pa prepoved odtujitve in obremenitve.

Op. št. (4): Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 9. 2013, opr. št. I Cp 2270/2013.