VSL sklep III Cp 2407/2015

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se solastna nepremičnina udeležencev postopka (parc. št. ... k. o. ...) razdruži tako, da 1/3 navedene nepremičnine, ki je v lasti nasprotne udeleženke, prejmeta v last in posest predlagatelja, vsak do ½. Predlagateljema je naložilo, da morata nasprotni udeleženki izplačati 52.333,34 EUR v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer nepremičnina leži, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev. Sklenilo je še, da lahko po pravnomočnosti sklepa udeleženci postopka predlagajo ustrezne zemljiškoknjižne vpise (vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljev in vknjižbo zakonite zastavne pravice v korist nasprotne udeleženke), ter napovedalo, da bo o stroških tega postopka odločilo s posebnim sklepom. Naknadno je s popravnim sklepom odpravilo očitno pomoto pri zapisu naslova predlagateljev v prvotnem sklepu.

2Predlagatelja se pritožujeta zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve postopka. Predlagata razveljavitev prvega sklep in vrnitev zadeve v nov postopek. Izvedenec A. A. je v svoji cenitvi, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, ocenil vrednost nepremičnine dvakrat višje, kot znaša cenitev GURS (77.000,00 EUR), česar ni mogoče opravičiti s sklicevanjem na različne metode cenitve. Tudi v izvršilnem postopku je bila ista nepremičnina ocenjena na 85.500,00 EUR. Res je izvedenec upošteval tudi vrednost nelegaliziranega objekta, vendar ta skupaj z mansardo obsega le približno 40 m2, zato vrednostno ne more presegati sedmine vrednosti celotne nepremičnine. Dve primerjalni cenitvi sta torej dosti nižji od izpodbijane, zato je cenitev izvedenca A. A. očitno nerealna. Predlagatelja sta ji nasprotovala, vendar sodišče kljub njuni zahtevi ni imenovalo novega izvedenca, s čimer je bistveno kršilo postopek, kar je vplivalo na odločitev.

3Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je vrednost solastne nepremičnine, ki je predmet delitve, pravilno ugotavljalo z izvedencem gradbene stroke. Izvedenec A. A. je svoje ugotovitve in mnenje izčrpno obrazložil in skrbno strokovno utemeljil. Tudi pripombe udeležencev je prepričljivo zavrnil. Sodišče prve stopnje je zato lahko oprlo svojo odločitev na izvedensko mnenje. Tehtnih razlogov za dvom o njegovi pravilnosti ni, prav tako v izvedenskem mnenju ni nobenih pomanjkljivosti, ki bi terjale ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem. Zavrnitev tega predloga, upoštevaje tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v tem postopku, torej ne pomeni procesne kršitve, niti ni vplivala na pravilnost in celovitost ugotovljenega dejanskega stanja.

6Dejstvo, da izvedensko mnenje odstopa od drugih cenitev, ki jih izpostavljata pritožnika, ni odločilno. Poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, ki ga je izdelal GURS, zaradi drugačnih osnov, ciljev in namenov skupinskega vrednotenja nepremičnin ni mogoče primerjati s cenitvijo v tem postopku, kjer je izvedenec ugotavljal tržno vrednost sporne nepremičnine glede na dejanske razmere, kot jih je ugotovil na ogledu. Tudi cenitev B. B. z dne 6. 6. 2011, na katero se sklicujeta pritožnika, ni uporabna za primerjavo, saj zajema le vrednost stanovanjske hiše, stavbnega zemljišča in komunalne ureditve, ne pa preostale površine nepremičnine in nelegalnega objekta na njej. V skladu z načelom, da mora biti izplačilo solastnikovega deleža čim bolj realna protivrednost njegovega deleža na stvari oziroma premoženju, je izvedenec A. A. pri svoji cenitvi pravilno upošteval dejansko rabo sporne nepremičnine in vrednost nelegalnega objekta, za katerega že teče postopek legalizacije.

7Pritožnika po navedenem neutemeljeno nasprotujeta plačilu, ki jima ga je z izpodbijanim sklepom naložilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljala, niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Njuno pritožbo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.