VSL sklep V Kp 12876/2013
ECLI:SI:VSLJ:2015:V.KP.12876.2013Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.
Izrek
Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
1Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokaza (listine v prilogi A266 spisa).
2Zoper navedeni sklep je zagovornica vložila pravočasno pritožbo in predlagala, da višje sodišče ponarejeno listino pod prilogo A266, ki se v postopku uporablja v škodo obdolženca, izloči kot nedovoljen dokaz.
3Pritožba ni utemeljena.
4Iz razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb zagovornice in podatkov spisa je razvidno, da je bil v predkazenskem postopku (poleg ostale listinske dokumentacije) pridobljen Zapisnik o končnem testiranju z dne 8. 1. 2009 (priloga A266 spisa). Iz izpovedi priče policista B. B. izhaja, da je bila v zvezi z navedenim zapisnikom na pristojno državno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.
5Na podlagi določbe drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se morajo izločiti dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati in dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenega dokaza iz prejšnjih dveh primerov. Nedovoljeni dokazi so torej tisti dokazi, ki so nastali na podlagi prepovedanega ravnanja državnega organa, kot tudi tisti dokazi, ki obstajajo sami po sebi, vendar se je v postopku za njih izvedelo na podlagi nezakonitega ravnanja državnega organa. Institut izločitve nedovoljenih dokazov je, upoštevaje temeljno pravilo, da sme sodišče svojo odločbo opreti samo na dokaze, ki so bili pridobljeni zakonito, namenjen sankcioniranju ravnanja državnih organov, v kolikor so določen dokaz pridobili na nezakonit način.
6Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da do sedaj izvedeni dokazni postopek nakazuje na ponarejenost zapisnika v prilogi A266, vendar pa njen nadaljnji zaključek, da zato sporna listina očitno predstavlja nedovoljen dokaz, ni utemeljen. Pritožnica namreč ne zatrjuje, da je policija dokaz (sporni zapisnik) pridobila na nezakonit način (niti to ne izhaja iz podatkov spisa), kar je predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, temveč izpodbija verodostojnost oziroma dokazno vrednost zapisnika, ki pa bo, v kolikor bo državno tožilstvo zoper obdolženca vložilo obtožnico, predmet dokazne presoje v nadaljnjem postopku.
7Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornice obdolženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.
8Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 1. 2016Nazaj na vrh ↑