UPRS sodba IV U 113/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim Obvestilom o neuspelem javnem natečaju številka: 101-03/14-2/Obv.NeuJN z dne 20. 6. 2014 (v nadaljevanju obvestilo) je tožena stranka tožnika obvestila, da se je končal javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta Podsekretar v notranji organizacijski enoti Direktor v Državnem zboru, objavljen 24. 2. 2014 na spletnem portalu Državnega zbora. V skladu s prvim odstavkom 62. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) v tem natečajnem postopku ni bil izbran nihče izmed prijavljenih kandidatov.

2Zoper navedeno obvestilo je tožnik vložil pritožbo, katero je tožena stranka (isti organ, to je Državni zbor Republike Slovenije) zavrgla. Navaja enako pravno podlago in še dodaja, da obvestilo nima narave sklepa ali odločbe, zato zoper to obvestilo pritožba ni mogoča.

3Tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da izrecno nasprotuje uporabi veljavne Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ter v nadaljevanju podrobno navaja razloge, zakaj takšni uporabi uredbe nasprotuje. Ni bilo upoštevano določilo 6. člena veljavne Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prav tako tudi ne določbe 2., 14. in 155. člena Ustave. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja potek celotnega postopka javnega natečaja in predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma kot neutemeljeno zavrne, ker tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavanem primeru se izpodbija obvestilo tožene stranke, s katerim je bil tožnik obveščen, da se je končal natečajni postopek za zasedbo prej navedenega uradniškega delovnega mesta v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZJU in da nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran. Pritožbo tožnika zoper obvestilo je kot nedovoljeno s sklepom zavrgla tožena stranka, na podlagi določb 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in 14. člena Odloka o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah Državnega zbora.

7Izpodbijano obvestilo tudi po presoji sodišča (kot to pravilno navaja tožena stranka) ni upravni akt v smislu določbe prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. V drugem odstavku istega člena je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijano obvestilo pa ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1. Kot že pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, na podlagi takšnega vročenega obvestila, tožnik nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za takšen status daje ZJU. V primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, tudi ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato navedeno obvestilo ne izpolnjuje pogojev po določbah 2. člena ZUS-1.

8Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev določbe 6. člena veljavne Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter določb 2., 14. in 155. člena Ustave RS, glede na to, da tožnik določno ne navaja, katere so v spornem primeru te kršitve, pa tudi sicer sodišče v upravnem sporu, v katerem se na podlagi tožnikovega zahtevka presoja samo zakonitost izpodbijanega akta, kršitve ustavnih določb ne presoja.

9Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

10Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.