VSRS Sodba I Ips 7243/2013-81

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

A.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 7243/2013 z dne 18. 4. 2014 obsojenega D. F. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Ob uporabi omilitvenih določb mu je izreklo kazen pet mesecev zapora ter odločilo, da se obsojencu odvzame 1,20 g prepovedane droge konoplje. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 7243/2013 z dne 27. 8. 2014 ugodilo pritožbi višje državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo ter obsojencu izrečeno kazen pet mesecev zapora zvišalo na eno leto zapora, pritožbo obsojenčeve zagovornice pa je zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta odločili, da se obsojenec oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je zahtevo za varstvo zakonitosti dne 23. 12. 2014 vložila obsojenčeva zagovornica, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. in 14. točke prvega odstavka 371. člena (očitno mišljeno 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena) Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V obrazložitvi zahteve navaja, da je bila odredba za osebni pregled obsojenca nezakonita, ker jo je izdala nepooblaščena oseba, da je bila obsojencu kršena pravica do obrambe, ker je sodišče na glavni obravnavi zavrnilo dokazne predloge obrambe za zaslišanje izdajatelja odredbe za osebni pregled obsojenca ter direktorja zavoda, da obsojenčevo ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja, temveč zgolj prekršek, ter da je obsojencu izrečena kazen bistveno previsoka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni in obsojenca oprosti obtožbe oziroma izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3Vrhovni državni tožilec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, ki ga je Vrhovno sodišče prejelo dne 28. 1. 2015, predlagal zavrnitev zahteve. Meni, da je zmotno navajanje obsojenčeve zagovornice, da je odredbo izdala nepristojna oseba, da Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (v nadaljevanju Pravilnik) ne določa, da mora biti v odredbi naveden razlog odreditve in izvedbe izrednega osebnega pregleda, na obstoj pogoja za opravljeni izredni osebni pregled pa je mogoče sklepati na podlagi izpovedb zaslišanih prič M. T. in R. L., da so v sodbi navedeni jasni in tehtni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga obrambe za zaslišanje izdajatelja odredbe in direktorja zavoda, ter da zahteva ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč izpodbija s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje.

4Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva sta bila obsojenec, dne 20. 2. 2015, njegova zagovornica pa dne 30. 1. 2015, seznanjena. Obsojenec in njegova zagovornica se o odgovoru Vrhovnega državnega tožilstva nista izjavila.

B-1.

5V obravnavani kazenski zadevi je bil obsojeni D. F. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ker je v zavodu za prestajanje kazni zapora v nogavicah prenašal in hranil 11 papirnatih zavitkov, v katerih se je nahajalo skupno 1,20 g prepovedane droge konoplje, ki jo je prenašal in hranil z namenom nadaljnje prodaje. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bila obsojencu prepovedana droga zasežena med izrednim osebnim pregledom, ki je bil opravljen na podlagi odredbe (listovna številka 12 spisa) z dne 16. 8. 2012, ki jo je izdal vodja sektorja za tretma, R. K. V odredbi je navedeno, da bosta izredni osebni pregled obsojenca opravila pravosodna policista M. T. in R. L., odredba pa ne vsebuje razloga za njeno izdajo, to je suma, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi. Sodišče je v preiskavi ter na glavni obravnavi zaslišalo pravosodna policista M. T. in R. L., ki sta izpovedala, da se izredni osebni pregled obsojenca praviloma opravi, kadar obstaja sum, da obsojenec poseduje prepovedano drogo, razloga, zakaj je bil v obravnavanem primeru opravljen izredni osebni pregled, pa se nista spomnila. Obsojenčeva zagovornica je na glavni obravnavi dne 18. 4. 2014 (listovna številka 95 spisa) med drugim predlagala zaslišanje priče R. K., ki je izdal odredbo za izvedbo izrednega osebnega pregleda. Dokazni predlog je utemeljila z navedbo, da v odredbi za izvedbo izrednega osebnega pregleda ni podatkov, zakaj je bil pregled obsojenca potreben, pravosodna policista pa sta zaslišana kot priči različno izpovedovala, iz katerega razloga je bila odredba izdana. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi ter v obrazložitvi sodbe (4. točka razlogov sodbe) navedeni dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da sta pravosodna policista izpovedala, da sta izredni pregled obsojenca opravila na podlagi odredbe, ki je bila izdana na podlagi pooblastil, ki jih imajo pravosodni policisti v skladu s Pravilnikom, razloga za izredni osebni pregled pa v taki odredbi ni potrebno navesti. Višje sodišče je na pritožbeni ugovor v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje izdajatelja odredbe v 5. točki razlogov sodbe navedlo pravno podlago za izvedbo osebnega pregleda obsojenca v zavodu za prestajanje kazni ter zaključilo, da je v obravnavanem primeru obstajal sum, da je obsojenec prenašal ali skrival predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi. Pritožbeno sodišče je navedlo še, da se je sum potrdil z izrednim osebnim pregledom obsojenca, saj sta policista pri njem našla 11 zavitkov marihuane.

B-2.

6V prvem odstavku 238. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) je določeno, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline opraviti osebni pregled obsojenca. Pogoji za izvedbo osebnega pregleda in način njegove izvedbe so podrobneje opredeljeni v Pravilniku. V 26. členu Pravilnika je med drugim določeno, da smejo pravosodni policisti za zagotovitev varnosti, reda in discipline pri izvajanju hišnega reda opraviti preglede obsojencev. V 27. členu Pravilnika so določene tri vrste pregledov oseb, in sicer pregled s tehničnimi sredstvi, varnostni pregled in osebni pregled. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena Pravilnika se osebni pregled opravi tako, da se pregledajo oblačila in površina telesa obsojenca, v osebni pregled pa ne spada fizični pregled telesnih odprtin. V skladu s 30. členom Pravilnika so osebni pregledi obsojencev redni in izredni. Po drugem odstavku tega člena se redni osebni pregled opravi praviloma ob nastopu kazni v vseh zaprtih tipih zavodov, ob sprejemu v pripor, ob odstranitvi v posebni prostor ter ob pregledu prostora. V skladu s petim odstavkom tega člena se izredni osebni pregled obsojenca vselej opravi takrat, ko je podan sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi. V skladu z 28. členom Pravilnika izda nalog za izredni osebni pregled obsojenca direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, v nujnih primerih pa tudi operativni vodja. V skladu z drugim odstavkom tega člena posebni nalog ni potreben, če gre za redni osebni pregled. V skladu s tretjim odstavkom 28. člena Pravilnika opravi pravosodni policist osebni pregled tudi brez naloga, če bi bilo nevarno odlašati, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takšnega naloga, pri tem pa mora navesti razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj.

B-3.

7Obsojenčeva zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti med drugim uveljavlja kršitev obsojenčeve pravice do obrambe in izvajanja dokazov v njegovo korist. Kršitev utemeljuje z navedbo, da brez zaslišanja izdajatelja odredbe za izredni osebni pregled R. K. ni mogoče ugotoviti, ali je bila odredba izdana zakonito, ter nadaljuje, da iz navedene odredbe ni mogoče razbrati, v čem je bil sum oziroma dejanska podlaga za odločitev izdajatelja odredbe, da je pri obsojencu treba opraviti izredni osebni pregled. Poudarja, da ima tudi oseba na prestajanju zaporne kazni določeno stopnjo pričakovane zasebnosti, v katero ni mogoče poseči z izvajanjem nezakonitih osebnih pregledov, ki so v nasprotju s pogoji, ki so določeni v Pravilniku. Meni, da tudi izredni osebni pregled ne sme biti naključen, pavšalen, ali podvržen kakršni koli arbitrarnosti, temveč ga je mogoče opraviti le ob izpolnitvi zahtevanih pogojev, ki morajo biti v naprej izkazani in se jih da pozneje preveriti.

8V prvem odstavku 18. člena ZKP je uzakonjeno načelo proste presoje dokazov, po katerem sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Po drugi strani pa imajo stranke, torej tudi obsojenec in njegova obramba, pravico do izjave, katere osnovni element je ravno pravica do navajanja dejstev in predlaganja dokazov. Stranke imajo torej pravico predlagati dokaze, dolžnost sodišča pa je, da dokaze izvede. Ta pravica oziroma dolžnost pa ni absolutna. Sodišče ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, temveč bo izvedlo tiste, ki se bodo nanašali na pravno relevantna dejstva in kjer bo obramba obstoj in pravno relevantnost ter primernost predlaganih dokazov utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, oziroma, ki bodo substancirani, zavrnjeni pa bodo dokazni predlogi v primerih, če je očitno, da predlagani dokazi ne morejo biti uspešni oziroma so neprimerni za ugotovitev dejstev, ki naj bi se z njihovo izvedbo dokazovali.

9Upoštevajoč navedene kriterije Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče v obravnavani kazenski zadevi obsojencu kršilo pravico do obrambe, oziroma, da je podana kršitev drugega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 329. člena ZKP. Obsojenčeva obramba je pred sodiščem prve stopnje želela preveriti obstoj suma, ki ga kot najnižjo stopnjo verjetnosti za izvedbo izrednega osebnega pregleda zapornika predpisuje peti odstavek 30. člena Pravilnika. Sodišče je v zvezi s tem vpogledalo v izdano odredbo za izvedbo izrednega osebnega pregleda, iz katere pa razlog za odreditev pregleda, torej obstoj suma, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi, ne izhaja, ter zaslišalo pravosodna policista, ki sta izredni osebni pregled izvedla, ki pa sta zgolj na splošno izpovedala, da mora biti za izvedbo izrednega osebnega pregleda praviloma podan sum, nista pa se spomnila, kakšna je bila vsebina suma pred opravo izrednega osebnega pregleda obsojenca v tem primeru. V obravnavani procesni situaciji, nastali v obsegu izvedbe dokazov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih sodišče ni moglo ugotoviti vsebine suma, da je obsojenec pred izvedbo izrednega osebnega pregleda posedoval predmete, ki jih po hišnem redu ne bi smel imeti pri sebi, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bil pravno relevanten in primeren dokazni predlog obsojenčeve obrambe, da sodišče zasliši pričo, ki je odredbo za izvedbo osebnega pregleda izdala in ki bo najbolje vedela, zakaj se je za takšen ukrep odločila. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da ni mogoče slediti argumentaciji pritožbenega sodišča (5. točka razlogov sodbe), ki je obstoj suma, da je obsojenec prenašal ali skrival predmete, ki jih po hišnem redu ne bi smel imeti pri sebi, utemeljilo na podlagi naknadne najdbe prepovedane droge pri obsojencu.

C.

10Vrhovno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Gre za kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Ker je bila že uveljavljena v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in bi jo moralo ugotoviti pritožbeno sodišče, za obstoj kršitve zadošča že ugotovitev potencialne vzročne zveze med neutemeljeno zavrnitvijo dokaza in pravilnostjo sodbe. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 426. člena ZKP). V ponovnem postopku bo moralo sodišče izvesti dokaz z zaslišanjem priče R. K., ki je izdal odredbo za izvedbo izrednega osebnega pregleda obsojenca, ter ugotoviti, ali je pred izvedbo izrednega osebnega pregleda obsojenca obstajal sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne bi smel imeti pri sebi.