VSRS Sklep II Kr 26171/2015-366

Zoper obdolžena S. G. in S. Š. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku še za 1 (en) mesec, to je do 16. 11. 2015.

A.

1Okrožno sodišče v Kranju je zoper obdolžena S. G. in S. Š. s sklepoma I Kpd 26171/2015 dne 17. 7. 2015 odredilo pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je dne 14. 8. 2015 pripor zoper oba obdolženca iz istega pripornega razloga podaljšal še za dva meseca, to je do 16. 10. 2015. Obdolžencema je bila vzeta prostost dne 16. 7. 2015 in sicer obdolženemu S. G. ob 5.00 uri, obdolženemu S. Š. pa ob 4.58 uri.

2Dne 8. 10. 2015 je Okrožno sodišče v Kranju prejelo predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora obema obdolžencema še za en mesec. Utemeljen sum, da sta obdolženca storila očitana kazniva dejanja, je namreč podan, saj je bila zoper oba obdolženca in sostorilce dne 11. 8. 2015 uvedena preiskava. Utemeljen sum izhaja predvsem iz listinske dokumentacije, posredovane s strani AVO, izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, poročil in uradnih zaznamkov SKP PU Kranj, poročil o analizi snovi, poročil o kriminalistično tehničnih preiskavah, iz zapisnikov opravljenih hišnih preiskavah, iz zapisnikov o zasegu predmetov in tudi iz zagovorov osumljencev. Utemeljenega suma, ki izhaja iz navedenih materialnih dokazov, pa po presoji državne tožilke izpovedbe že zaslišanih prič niso v ničemer omajale. Prav tako pa je na strani obeh obdolžencev še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj so podane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, ki utemeljujejo navedeni priporni razlog. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami spada med najtežja kazniva dejanja, saj predstavlja veliko grožnjo človekovemu zdravju. Obdolžencema se očita tudi soudeležba v hudodelski družbi, ki je bila ustanovljena z namenom preprodaje prepovedanih drog, izkazane pa so tudi prodaje večjih količin heroina. Pri obdolženemu Š. je bila droga in sicer skoraj en kilogram heroina, tudi najdena in zasežena pri hišni preiskavi dne 16. 7. 2015. Obdolženec je od januarja 2010 brez zaposlitve in brez rednih dohodkov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da uporablja za vožnjo avtomobile visokega cenovnega razreda, prenavlja stanovanje in kupuje pohištvo, bil pa je tudi na potovanju v Kolumbiji, načrtoval pa je še potovanje na Tajsko, kjer bi rad najel vilo višjega cenovnega razreda za bivanje. Bil je že kaznovan za kazniva dejanja premoženjske narave. Dne 20. 8. 2013 je bil pravnomočno obsojen tudi za kaznivo dejanje po členu 186 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), izrečena pa mu je bila kazen eno leto in šest mesecev zapora. S prestajanja zaporne kazni je na podlagi predčasnega odpusta prišel 15. 10. 2014. Po presoji državne tožilke ga kazen ni odvrnila od izvrševanja novih kaznivih dejanj, saj naj bi kmalu po prihodu iz zapora začel z izvrševanjem istovrstnega kaznivega dejanja in to v hujši obliki. Brez zaposlitve in brez rednih dohodkov pa je tudi obdolženi G. Kot je bilo ugotovljeno z izvajanjem PPU, redno obiskuje lokale, se pogosto prehranjuje v gostilnah, vplačuje športne stave, občasno obiskuje Casino in si izposoja vozila višjega cenovnega razreda. Torej ne glede na to, da nima rednih prihodkov iz zaposlitve in da ni bilo ugotovljeno, da bi delal na črno, razpolaga z denarnimi sredstvi. Tudi ta obdolženec je bil že kaznovan zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, izrečena mu je bila kazen enajst mesecev zapora, predčasno pa je bil s prestajanja kazni odpuščen 20. 1. 2014. Tako kot pri prejšnjemu obdolžencu očitno tudi pri njemu izrečena prostostna kazen ni dosegla svojega namena. Nazadnje pa državna tožilka ocenjuje še, da je pripor neizogibno potreben za varnost ljudi, saj gre za velike količine zelo nevarnega mamila. Preiskava še ni bila končana, saj še niso bila izvedena vsa predlagana preiskovalna dejanja, državno tožilstvo pa bo potrebovalo tudi čas za pravo kvalitetne obtožnice.

3Predlog državne tožilke je bil posredovan obdolžencema in njunima zagovornikoma, vendar se o predlogu nista izjavila.

4Preiskovalna sodnica je predlog za podaljševanje pripora dne 12. 10. 2015 predložila Vrhovnemu sodišču s pojasnili o predvidenem nadaljnjem teku preiskave. Kot izhaja iz dopisa, preiskava še ni končana, ker je potrebno pridobiti sodbo avstrijskega sodišča, za katero so sicer že zaprosili dne 17. 9. 2015, pa kljub poslani urgenci zaprosilo še ni bilo realizirano. Poleg tega je zagovornik obdolženega S. G. dne 11. 9. 2015 vložil dokazni predlog, o katerem je potrebno še odločiti.

B.

5Preiskovalna sodnica je dne 11. 8. 2015 zoper obdolžene S. G., S. Š., D. G. in L. P. izdala sklep o uvedbi preiskave, in sicer zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Preiskava je bila zoper obdolženega D. G. kasneje s sklepom z dne 24. 9. 2015 še razširjena. Za kaznivo dejanje po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1 je v zakonu predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

6Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: (a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, (b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 205. člena ZKP in (c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7Glede utemeljenega suma, da sta obdolženca storila kazniva dejanja, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta še vedno podan. Obstoj utemeljenega suma je presojala preiskovalna sodnica v sklepu o uvedbi preiskave, sicer pa je bil pravnomočno presojen v sklepu o odreditvi pripora in kasnejšem sklepu o podaljšanju. Kljub izpovedbam nekaterih že zaslišanih prič, ki obdolženca razbremenjujejo, navedeno tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljenega suma, da sta obdolženca storila očitana jima kazniva dejanja, ne omaja. Tak sum namreč izhaja iz poročil in uradnih zaznamkov AVO, poročil in uradnih zaznamkov SKP Kranj, izsledkov pridobljenih z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov po členih 149. a, 149. b, 150/I ZKP, fotografij, poročil o analizi snovi, obvestil o izsledku DNK sledi, ki pripadajo S. Š., poročil o kriminalistično tehničnih preiskavah, zapisnikov o zasegu predmetov in zapisnikov opravljenih hišnih preiskavah, kakor tudi zagovorov posameznih osumljencev. Pri tem je potrebno še dodati, da v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

8Glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti Vrhovno sodišče prav tako ocenjuje, da je ta priporni razlog na strani obeh obdolžencev še vedno podan. Oba sta namreč brez zaposlitve, torej brez rednih sredstev za preživljanje, navajena živeti na dokaj veliki nogi, kar jima je, kot za enkrat izhaja iz podatkov v spisu, omogočala ravno preprodaja mamil. Predvsem pa na ponovitveno nevarnost kaže sam način storitve očitanih jima kaznivih dejanj, in sicer promet s prepovedanimi drogami v hudodelski združbi. Tak način storitve namreč zahteva dobro organiziranost, kot izhaja iz podatkov v spisu, pa so obdolženci pri dejanju izkazali tudi vztrajnost, delovali pa so tudi utečeno. Redno so menjavali telefone in telefonske številke (obdolženi S. G. naj bi v obdobju nekaj mesecev zamenjal najmanj osem telefonskih številk). Oba obdolženca pa sta bila tudi že kaznovana zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storila kmalu zatem, ko sta bila s prestajanja zapornih kazni izpuščena na pogojni odpust. Pri ocenjevanju stopnje nevarnosti ponavljanja pa tudi ni mogoče mimo dejstva, da je bilo v garaži, ki jo je uporabljal obdolženi Š., najdeno mamilo in sicer 993,60 grama, iz česar je nedvomno moč sklepati o veliki vpetosti združbe v kriminalno podzemlje.

9Nobenega dvoma pa tudi ni, da preprodaja mamil predstavlja nevarnost za zdravje posameznika in skupnosti. Stopnja ogrožanja varnosti je z ravnanjem, kakršno se očita obema obdolžencema visoka, varnost ljudi je nedvomno ogrožena do te mere, da opravičuje poseg v osebno svobodo, kot to opredeljuje 20. člen Ustave RS. Podano pa je tudi sorazmerje med težo obravnavanih kaznivih dejanj s stopnjo nevarnosti ponavljanja ter posegom v svobodo obeh obdolžencev.

10Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da gre za obsežno zadevo z več obdolženci, že uvedena preiskava je bila kasneje že razširjena. V nadaljevanju bo potrebno pribaviti dokumentacijo, omenjeno v dopisu preiskovalnega sodnika ter odločiti o izvedbi dokaza, potrebno pa bo omogočiti tudi državni tožilki presojo zbranega dokaznega gradiva zaradi nadaljnjega teka postopka. Rok enega meseca je tako po presoji Vrhovnega sodišča dovolj dolgo obdobje za opravo omenjenih procesnih dejanj, zaradi česar je predlogu državne tožilke ugodilo in pripor obema obdolžencema podaljšalo še za en mesec, to je do 16. 11. 2015.