VSK sklep I Kp 18437/2014

Pritožba zagovornice zoper I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Kopru I Ks 18437/2014 (Ks 220/2015) z dne 22. julija 2015 se kot neutemeljena zavrne, v II. točki izreka pa se sklep potrdi.

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom v prvi točki izreka ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja Švicarski konfederaciji za kazenski pregon zoper V. Š., znanega tudi kot S. Đ., zaradi kaznivih dejanj velike tatvine po drugem odstavku 139. člena Švicarskega kazenskega zakonika (StGB), poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 144. člena StGB in kršitve nedotakljivosti stanovanja po 186. členu StGB. Sklenilo je še, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi, zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njeno izročitvijo, razen za kazniva dejanja, za katera je Republika Slovenija tujca že predhodno izročila. V drugi točki izreka pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja Švicarski konfederaciji k. za kazenski pregon zoper V. Š. zaradi kaznivih dejanj zlorabe izkaznic in tablic po prvem odstavku 97. člena Švicarskega zakona o prometu (SVG), vožnje tehnično nezanesljivega motornega vozila po drugem odstavku 93. člena SVG, vožnje brez obveznega škodnega zavarovanja po drugem odstavku 96. člena SVG in kaznivega dejanja kršitve prepovedi prehajanja mej po 115. členu Švicarskega zakona o tujcih (AuG) in v tem delu prošnjo Švicarske konfederacije zavrnilo ter odločilo, da se na podlagi drugega odstavka 533.a člena ZKP odstopi v reševanje Višjemu sodišču v Kopru.

Zoper sklep se v delu, kolikor se nanaša na prvo točko izreka pritožuje zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kršitve konvencije sveta EKI ter konvencije sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlaga, da se prošnja Švicarske konfederacije tudi v tem delu zavrne, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za kazenski pregon.

Spis je bil poslan Pritožbenemu oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, da se izreče o odločitvi sodišča prve stopnje. V pisnem mnenju okrožna državna tožilka A. Š. predlaga, da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru v točki II. izreka potrdi, kot neutemeljena pa zavrne pritožba zagovornice glede I. točke izreka.

Pritožba zagovornice zoper I. točko izreka ni utemeljena, v II. točki izreka pa se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Bistvo pritožbenih navedb je v trditvi zagovornice, da niso izpolnjeni pogoji iz 522. člena ZKP, saj se po 7. točki navedenega člena zahteva izpolnitev pogoja, „da je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec katerega izročitev se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje ali da obstaja o tem pravnomočna sodba“. Meni, da sodišču ni bilo predloženih dovolj dokazov za takšno presojo, zato bi šele po pregledu konkretnih dokazov, ki so jih zbrali tuji organi odkrivanja bilo mogoče ugotoviti ali iz njih izhaja utemeljen sum, kot tudi ali so ti pridobljeni v skladu z mednarodnimi pogodbami, predvsem z določbami ZKP. Sodišču prve stopnje očita, da navedenega v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, saj je potrebno od Švicarske konfederacije zahtevati dodatne listine, to je konkretne dokaze za očitana kazniva dejanja v obtožnici ali pa izpodbijani sklep spremeni tako, da se prošnjo Švicarske konfederacije zavrne, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za kazenski pregon zoper V. Š. oziroma S. Đ..

S takšnimi pritožbenimi navedbami pa zagovornica sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ni uspela omajati. Okrožna državna tožilka pravilno opozarja na primarno uporabo določb Evropske konvencije o izročitvi, kot tudi, da kriterija izkazanega utemeljenega suma iz 13. točke 1. odstavka 522. člena ZKP ni med določbami konvencije niti dodatnih protokolov. Kot pa ugotavlja že tudi sama zagovornica, je zoper izročeno osebo vložena obtožnica v smeri pod točko 1 izpodbijanega sklepa navedenih kaznivih dejanj, kar tudi glede na ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč pomeni, da je s tem izkazana tudi zadostna stopnja utemeljenosti suma in v tej smeri dodatno utemeljevanje ni bilo potrebno. Ne glede na navedeno se je, kot je razvidno iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje opredelilo tudi glede vseh pogojev iz 522. člena ZKP, in ob ugotovitvi, da naj bi bile glede na obrazložitev zaprosila na krajih kaznivih dejanj zavarovane biološke sledi, ki se ujemajo z obdolženčevim DNK profilom oziroma je bil slednji fotografiran v bližini krajev storitve kaznivih dejanj, ugotovilo, da je v obravnavani zadevi izpolnjen tudi pogoj glede podanega utemeljenega suma, da naj bi V. Š. storil očitana kazniva dejanja.

Zunajobravnavni senat, ki odloča o tem ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za kazenski pregon, se ne more spuščati v ocenjevanje verodostojnosti dokazov, saj je presoja dokazne moči posameznih dokazov pridržana sodišču, ki zadevo obravnava. Pritožnik bo zato imel možnost izpodbijati verodostojnost dokazov pred pristojnim švicarskim sodiščem, saj postopek, v katerem zunajobravnavni senat ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za kazenski pregon, ni namenjen ugotavljanju krivde niti zbiranju dokazov za obtožbo temveč zgolj ugotavljanju pogojev za izdajo soglasja za kazenski pregon. Zato zatrjevanje o neizpolnjenem sedmem pogoju 522. člena ZKP (prav 13. točka prvega odstavka 522. člena ZKP) ni utemeljeno.

Hkrati pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je le to ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja Švicarski konfederaciji za kazenski pregon zoper V. Š. zaradi kaznivih dejanj zlorabe izkaznic in tablic po prvem odstavku 97. člena Švicarskega zakona o prometu (SVG), vožnje tehnično nezanesljivega motornega vozila po drugem odstavku 93. člena SVG, vožnje brez obveznega škodnega zavarovanja po drugem odstavku 96. člena SVG in kaznivega dejanja kršitve prepovedi prehajanja mej po 115. člena Švicarskega zakona o tujcih (AuG) – (točka II. izreka izpodbijanega sklepa) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno presodilo, ko je ugotovilo, da gre za dejanja, ki jih naš pravni red obravnava kot prekrške in ne kot kazniva dejanja, kot so opredeljena v zakonodaji Švicarske konfederacije ter zato utemeljeno ni izdalo soglasja za kazenski pregon zoper V. Š. zaradi teh dejanj.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 533.a člena ZKP pritožbo zagovornice zoper I. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v Kopru I Ks 18437/2014 (Ks 220/2015) z dne 22. julija 2015 kot neutemeljeno zavrnilo, v II. točki izreka pa sklep potrdilo.