VSL sklep I Cpg 1179/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki v pritožbi opozarja, da je v zadnjih treh mesecih res prejel priliv na transakcijski račun, vendar pa sodišče ni upoštevalo, da ima transakcijski račun bremenjen z izvršnico. Meni, da bi sodišče to moralo upoštevati, saj je ogrožena njegova dejavnost in njegova družina.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec ni niti s trditvami, še manj pa z dokazi izkazal, da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Svojo odločitev je pravilno oprlo na podatke, ki jih je toženec navedel v izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, da toženec razpolaga z določenimi sredstvi in da posluje z dobičkom. V zadnjih treh mesecih je imel prilive na transakcijski račun, zato je pravilna odločitev prvega sodišča, da predloženi podatki ne izkazujejo njegove nezmožnosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 255,00 EUR.

5V pritožbi toženec prvič omenja, da naj bi bil njegov transakcijski račun obremenjen s t. i. „izvršnico“, česar pa ni z ničemer izkazal. Toženec bi moral svoje trditve o finančnih težavah ustrezno konkretizirati: navesti bi moral, v kakšnih težavah se nahaja ter višino obremenitve njegovega transakcijskega računa; za svoja zatrjevanja pa bi moral predložiti tudi ustrezne dokaze. Ker pa toženec trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja predpostavk za oprostitev plačila sodne takse ni zmogel, saj ni podal konkretiziranih trditev ter dokazov zanje, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi njegovega predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek pravilna.

6Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa tudi v mejah razlogov, na katere, v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti. Ugotovljeno je bilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo pravilen materialnopravni predpis za odmero sodne takse ter takso pravilno odmerilo. Ker pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.