VSL sklep I Cp 2436/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse. Hkrati je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso za pritožbo v znesku 1.449,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 241,50 EUR.

2Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da izpodbijana odločitev temelji na napačni ugotovitvi, da je tožena stranka tega postopka pravna oseba A., d. o. o., kar pa ne drži. Sodišče je napačno vzelo v presojo zmožnosti tožene stranke, prilive na poslovni račun A., d. o. o., torej na poslovni račun družbe odprt pri B., d. d. Pritožnik je namreč fizična oseba, ki teh prilivov ne sme koristiti. Sodišče bi lahko ocenjevalo le koliko je dejansko vreden delež družbe A., d. o. o., ki je v lasti tožnika.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da je imel toženec na računu odprtem pri B., d. d. v zadnjih treh mesecih prilive v višini 45.138,54 EUR in navedlo, da če je tako, ne more zaključiti, da nima sredstev za plačilo sodne takse v tem postopku, saj razpolaga z dovolj visokimi sredstvi na računu.

5Zaključek sodišča prve stopnje je napačen. Obravnavalo je premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe (toženec je v izjavi o premoženjskem stanju navedel čisti dobiček za leto 2014 v višini 477,08 EUR) in vrednost deleža družbe. Sodišče prve stopnje tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo. Zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep temelji na nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).