VSRS Sodba I Ips 63388/2011-330

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenka je dolžna plačati 200,00 EUR sodne takse.

A.

1Z uvodoma navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Krškem so bili spoznani za krive B. P., M. K., M. E. in B. T., obdolžena pravna oseba A. d.o.o., Podružnica Krško, pa je bila spoznana za odgovorno za kazniva dejanja, ki so jih storili navedeni obsojenci zaposleni v tej družbi. B. T. je bila z dejanjem opisanem v točki IV spoznana za krivo skupaj z B. P. in M. K. storitve sedmih kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena v zvezi z 20. členom Kazenska zakonika (v nadaljevanju KZ-1), z dejanjem opisanim v točki V pa skupaj z B. P. še dveh kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena v zvezi z 20. členom KZ-1. Izrečena ji je bila pogojna obsodba v kateri ji je bila za vsako od kaznivih dejanj določena kazen en mesec zapora ter zatem po določilih v steku določena enotna kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Z isto sodbo je bila zoper njo zavrnjena obtožba zaradi enajstih istovrstnih kaznivih dejanj. Višje sodišče je pritožbe obsojenih B. P., M. K., M. E., B. T., zagovornikov B. P. ter pooblaščenca družbe A. d.o.o., Podružnica Krško, zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojencem naložili plačilo stroškov kazenskega postopka.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenkina zagovornica zaradi kršitve kazenskega zakona ter zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3V odgovoru na zahtevo podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vrhovni državni tožilec meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Uveljavljana kršitev zakona namreč ni podana, saj ni nikakršnega dvoma, da dnevnik usposabljanja iz teorije predstavlja poslovno listino, saj je bil v času izvršitve očitanega dejanja predpisan s 158. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 83/2004 in nasl., ZVCP-1), ki določa, da ga je avtošola dolžna voditi v predpisani obliki in s predpisano vsebino. Natančneje pa je vsebina navedena v drugem odstavku 18. člena takrat veljavnega Pravilnika. Tako ne drži, kar v zahtevi uveljavlja vložnica, da se podatek o uspešno opravljenem teoretičnem preizkusu vožnje vpiše le v evidenčni karton vožnje in register kandidatov, ne pa tudi v dnevnik usposabljanja iz teorije, saj je ravno dnevnik usposabljanja iz teorije namenjen vpisu podatkov o poteku tega usposabljanja in ni zato nič nezakonitega, da se vanj vpisuje tudi datum uspešno opravljenega teoretičnega preizkusa, ki za presojo tega dokumenta sploh ni bistven. V tej zvezi tudi ni odločilno, kateri podatki bi morali biti vpisani, ampak kateri so bili in kakšen je njihov potencialni učinek na poslovna razmerja.

4Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil posredovan obsojenki in njeni zagovornici. Obsojena B. T. je v izjavi podani na odgovor vrhovnega državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti vztrajala na navedbah v zahtevi.

B.

5Kršitev materialnega zakona vidi vložnica v tem, da dnevnik usposabljanja iz teorije ni poslovna listina, kot jo to napačno ocenjujeta obe sodišči v izpodbijanih sodbah. Pri tem opozarja, da je tedaj veljavni Pravilnik o avtošolah določal, da se uspešno opravljen teoretični preizkus vpiše v evidenčni karton vožnje in v register kandidatov, nikjer pa ni bilo določeno, da se podatki o uspešno opravljenem teoretičnem preizkusu vpišejo tudi v dnevnik usposabljanja iz teorije in je v tem delu obrazec dnevnik usposabljanja iz teorije, ki je priloga III Pravilnika o avtošolah, v nasprotju z določbami samega pravilnika. Tako bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1 le v primeru, če bi očitek meril na napačne podatke o registru kandidatov, ne pa v dnevniku usposabljanja iz teorije, ki ni niti listina pomembna za pravni promet z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, niti ni pomembna za davčni nadzor, kajti cena tečaja je pač določena vnaprej, ne glede na število ur teoretičnega dela usposabljanja, ki jih kandidat obišče. Vsak kandidat, ki je zaveden v registru kandidatov je v tem pogledu preverljiv, prav tako tudi glede števila ur praktične vožnje, ki jih je opravil, saj obrazec registra kandidatov vsebuje tudi rubriko, kjer se vpiše število praktičnih ur pouka. Noben davčni predpis pa ne določa, da so dnevniki usposabljanja iz teorije listine, ki so kakorkoli pomembne za davčni nadzor. Nedopustno je širjenje kroga listin, ki naj se štejejo za poslovne listine, na popolnoma vse listine, ki se morajo voditi na podlagi zakona ali na podlagi drugih predpisov izdanih na podlagi zakona.

6Na navedene pomisleke obrambe je odgovorilo že sodišče prve stopnje, ki je v točki 13 (str. 30 sodbe sodišča prve stopnje) jasno navedlo, da mora avtošola voditi dnevnik usposabljanja na podlagi 17. člena Pravilnika o avtošolah. V času storitve obravnavanih kaznivih dejanj je takrat veljavni Pravilnik o avtošolah določil v 16. členu, da so učitelji vožnje, učitelji predpisov in drugi delavci šole odgovorni za posamezna opravila, za katera so zadolženi po svoji funkciji in med katera spada tudi vodenje teh dnevnikov. Za njihovo vodenje je bila pooblaščena kot predavateljica predpisov tudi B. T. Nadalje sodišče v omenjenem odstavku ugotavlja še, da je dnevnik usposabljanja iz teorije poslovna listina, saj je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ker dokazuje, da so se kandidati udeležili teoretičnega usposabljanja in opravili preizkus, kar pa je tudi osnova za izdajo računa kandidatu za navedene storitve avtošole, ker kandidati te storitve plačajo, kot to izhaja iz izpovedi kandidatov in je avtošola z njimi v poslovnem razmerju. Po oceni prvostopenjskega sodišča so ti podatki pomembni tudi za davčni nadzor, saj je davčni zavezanec dolžan dajati davčnemu organu podatke, priložiti poslovne knjige, evidenca in drugo, kar omogoča davčnemu organu vpogled v poslovanje zavezanca, ko le-ta opravlja davčni nadzor, če je za opravljanje storitev izdal račun in obračunal DDV. Višje sodišče je takšni pravni presoji sodišča prve stopnje v celoti pritrdilo (deveti odstavek na str. 6 - 7 sodbi pritožbenega sodišča) ter dodalo še, da ni dvoma, da so poslovne listine tako dnevni razvidi vožnje, kakor tudi evidenčni kartoni vožnje in dnevniki usposabljanja iz teorije, saj (vsi) izkazujejo podatke, ki so pomembni za zunanje in notranje poslovanje šole, predstavljajo dokaz pravno pomembnih dejstev, nanašajočih se na opravljene ure vožnje, izkazujejo potek usposabljanja in dosežene učne rezultate kandidatov in istočasno potrjujejo, da so se slednji udeleževali teoretičnega usposabljanja in opravili preizkuse, kar je pomembno tako za notranje kot za zunanje poslovanje družbe.

7Takšno pravno stališče pa kot pravilnega ocenjuje tudi Vrhovno sodišče.

8Nobenega dvoma ni, da med poslovne listine spadajo poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine, če izpolnjujejo dva pogoja:

a) lahko so le tiste poslovne knjige, spisi ali poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugih predpisov izdanih na podlagi zakona in

b) da so pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.

9V konkretnem primeru ni sporno, da se je dnevnik usposabljanja iz teorije v času storitve obravnavanih kaznivih dejanj vodil na podlagi tedaj veljavnega Pravilnika o avtošolah (17. člen med vrste predpisanih evidenc poleg registra kandidatov, dnevnega razvida voženj in evidenčnega kartona vožnje uvršča tudi dnevnik usposabljanja iz teorije). V drugem odstavku 18. člena, kjer je določena oblika, vsebina in uporaba evidenc, pa je jasno navedeno, da se dnevnik usposabljanja iz teorije vodi na obrazcu, ki je kot priloga III sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Vsebuje zaporedno številko dnevnika, registrsko številko kandidata, ime in priimek kandidata, vsebino, datum in uro usposabljanja iz teorije vožnje, ime in priimek predavatelja ter vodenje prisotnosti kandidatov.

10Vložnica pa se ne strinja s stališčem sodišča, da je podan tudi drugi pogoj, to je pomembnost teh dokumentov za poslovni promet, pri čemer opozarja na sedmi odstavek 11. člena že omenjenega pravilnika iz katerega izhaja, da se uspešno opravljen teoretični preizkus vpiše v evidenčni karton vožnje in register kandidatov. Navedeno pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da ponovitev tega podatka v dnevniku usposabljanja iz teorije ne bi predstavljala pomembnega podatka za poslovanje družbe, še posebej, ker so pooblaščene osebe dolžne v dnevniku usposabljanja iz teorije vnašati tudi podatke, ki se nanašajo na opravljene ure usposabljanja oziroma, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, izkazujejo potek usposabljanja in dosežene učne rezultate kandidatov, izkazujejo pa tudi, kdo izmed predavateljev je usposabljal kandidate ter njihovo prisotnost na predavanjih. To pa so vsekakor podatki, ki so pomembni tako za poslovanje pravne osebe, kakor tudi za prejemnike storitev - kandidate, ki te storitve plačujejo. S tem pa so, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje pomembni tudi za davčni nadzor, saj je davčni zavezanec (v konkretnem primeru avtošola) dolžan dajati davčnemu organu podatke, predložiti poslovne knjige, evidence in drugo, kar omogoča davčnemu organu vpogled v poslovanje zavezanca, če je za opravljeno storitev izdal račun in obračunal DDV. Gre torej za poslovni promet s fizičnimi osebami, v zvezi s katerim se lahko kot pravno pomembno dejstvo pojavi tudi vprašanje, ali je avtošola v celoti izpolnila svojo obveznost, ki med drugim zajema tudi izvedbo teoretičnega dela usposabljanja oziroma podatki, ki jih izkazuje dnevnik usposabljanja dokazujejo določen segment izvrševanja poslovne zaveze, sklenjene med avtošolo in kandidatom. Po 3. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13/2011) je med drugim predmet DDV opravljanje storitev, obdavčljivi dogodek, obveznost obračuna DDV pa nastane, ko so storitve opravljene (prvi odstavek 33. člena tega zakona). Sicer pa za odmero davka ne služijo le knjigovodske evidence, temveč so lahko podlaga za davčni nadzor, kot izhaja iz 77. člena Zakona o davčnem postopku, tudi druga dokazila, ki izkazujejo dejstva, pomembna za davčno obveznost, torej v konkretnem primeru tudi dnevnik usposabljanja iz teorije.

11Ker torej v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev materialnega zakona ni podana, jo je Vrhovno sodišče skladno z določilom člena 425 ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

12Odločitev o stroških nastalih pri odločanja v tem izrednem pravnem sredstvu temelji na določilih členov 98.a v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je Vrhovno sodišče pri določitvi višine sodne takse upoštevalo še poleg obsojenkinih premoženjskih razmer in zapletenosti te kazenske zadeve še tarifo določeno v Zakonu o sodnih taksah.