VSL sklep II Cp 394/2015

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, vloženega dne 19. 11. 2014 zavrglo (točka I izreka sklepa). Pritožbo toženke z dne 9. 1. 2014 zoper sodbo opr. št. II P 1220/2012 z dne 19. 11. 2013 pa je štelo za umaknjeno (točka II izreka sklepa).

2Zoper sklep se je pritožila toženka. V laični pritožbi najprej navaja oziroma opisuje socialno stisko, v kateri se je znašla. V posledici finančne stiske in zdravstvenih težav, ni bila zmožna plačila sodne takse. Predlogu za oprostitev plačila sodne takse res ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, je pa na sodišču povedala kakšno je njeno premoženjsko stanje. Če bi sodišče podvomilo v resničnost teh navedb, bi jih lahko vsak trenutek preverilo po uradni dolžnosti. O tem bi lahko zaslišalo tudi nasprotno stranko. Sodišče je vlogo kot nepopolno zavrglo in zato šteje, da ne more biti umaknjena. Poudarja, da nima dovolj plačilnih sredstev in predlaga, da sodišče vse kar je navedla primerno upošteva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker pritožba ne vsebuje nobenih konkretiziranih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede na navedbe v pritožbi pa lahko pritožbeno sodišče samo ponovi, da je bilo o predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno (sklep II P 1220/2012 z dne 1. 8. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2508/2014 z dne 28. 10. 2014). V primeru, da je o predlogu že pravnomočno odločeno, mora sodišče tako vlogo zavreči.

5Odločitev prvega sodišča, ki je štelo pritožbo zoper sodbo II P 1220/2012 z dne 19. 11. 2014 za umaknjeno temelji na določilu 105.a člena ZPP. Ta med drugim določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Ni dvoma, da toženka ni bila oproščena plačila sodnih taks in tudi ne, da sodne takse ni plačala (neplačilo sodne takse utemeljuje s slabim finančnim stanjem). V sklepu, s katerim je bila pozvana, da dopolni vlogo s katero prosi za oprostitev plačila sodnih taks je bila pritožnica opozorjena na posledice, če vloge ne bo dopolnila. Ker vloge ni dopolnila, takse pa tudi ni plačala je prvo sodišče njeno pritožbo na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP povsem pravilno štelo za umaknjeno.

6Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba po povedanem ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.