VSL sklep II Kp 18802/2014

Pritožbi oškodovanca B.B. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugovoru obdolženčevega zagovornika ugodilo, obtožbe ni dopustilo in kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1 ustavilo. Odločilo je tudi, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

2Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo oškodovanec B. B. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka in predlagal, da višje sodišče ugovoru ugodi in napadeni sklep o ustavitvi kazenskega postopka kot nezakonit razveljavi ter ugovor zavrne oz. podrejeno zadevo vrne v ponovno odločanje.

3O pritožbi oškodovanca so se izjasnili obdolženčevi zagovorniki, odvetniki iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. v Ljubljani in predlagali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik v pritožbenih navedbah (med ostalim) izpostavlja, da je v zunajobravnavnem senatu, ki je odločal o ugovoru zoper obtožnico, kot sodnica poročevalka sodelovala okrožna sodnica C. C., na strani katere je izkazan izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, torej okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. Zatrjuje, da je okrožna sodnica C. C. v ožjem sorodstvenem razmerju z odvetnikom C. iz Odvetniške družbe C., s katero je, glede na izjavo obdolženca z dne 11. 7. 2013 (priloga C 47) in navedbe v ugovoru o povezavah s to odvetniško družbo, obdolženec sodeloval. Zato je po oceni pritožnika izkazan konflikt interesov, ki je nujen razlog za izločitev sodnice poročevalke pri odločanju o ugovoru.

6Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oz. objektivnosti. Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih pa je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, namreč kako lahko pristranskost oz. nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče v postopku ravna in odloča nepristransko; sodišče mora biti sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti sodnikov. Nepristranskost sojenja se mora torej odražati tudi navzven, gre za t. i. videz nepristranskosti sojenja (odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015).

7Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so, v pritožbi zatrjevano ožje sorodstveno razmerje med sodnico poročevalko in odvetnikom v Odvetniški pisarni C. ter s podatki spisa izkazane določene povezave te odvetniške družbe z obdolženim A. A., tiste okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o (zunanjem) videzu nepristranskosti sodnice poročevalke. Zato je sodišče druge stopnje že iz tega razloga pritožbi oškodovanca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter ostalih pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ni presojalo.