VSL sklep II Cp 3014/2014

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo del meje med parcelama 1/10 k. o. X ter 1/6 k. o. X in dotično parcelo 1/7 k. o. X tako, kot je razvidno iz izreka I. točke izpodbijanega sklepa. Določilo je zemljiško katastrsko točko 89, kjer se nahaja obstoječi betonski mejnik, točka 93 pa ostane neoznačena (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je vrednost spornega sveta 100,00 EUR (III. točka izreka). Odločilo je, da je slika izvedenca geodetske stroke sestavni del sklepa (IV. točka izreka) ter odločilo o stroških tako, da jih polovico trpi predlagateljica, drugo polovica pa prvi in druga nasprotna udeleženka nerazdelno vsak do 1/2.

2Zoper I. in II. točko sklepa se pritožuje predlagateljica in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določilo 77. člena SPZ, po katerem lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se, skladno z 2. odstavkom tega člena, močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če ta kriterij ni izpolnjen, močnejša pravica ni izkazana in sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. V obravnavanem primeru pogoji za določitev meje po kriteriju močnejše pravice niso bili izpolnjeni. Predlagateljica je vložila predlog za sodno določitev meje 12. 12. 2011. V tem času odločba Geodetske uprave RS še ni bila dokončna, saj je predlagateljica zoper njo vložila pritožbo in je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor o njej odločilo 26. 6. 2012.

3Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6Prvostopenjsko sodišče je odločilo na podlagi 2. odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika(1) po katerem se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Prvostopenjsko sodišče je ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke ugotovilo površino spornega sveta (1 m2) in njeno vrednost 100,00 EUR. Ugotovilo je tudi, da je meja, ki izhaja iz IDPOS 6286 pridobila status urejene meje, kar izkazuje odločba Republike Slovenije, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s 26. 6. 2012. Ker predlagateljica ni podala dejstev ali predložila dokazov, s katerimi bi domnevo o dokončno urejeni meji v katastrskem postopku izpodbila, je sodišče odločilo o poteku meje tako kot to izhaja iz IDPOS 6286 (C2).

7Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v danem primeru niso bili podani pogoji za odločanje po močnejši pravici, ker v času vložitve predloga za sodno določitev meje odločba Geodetske uprave RS še ni bila dokončna.

8SPZ v 2. odstavku 77. člena domneva močnejšo pravico po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če katastrskega postopka še ni bilo ali ta še ni končan z določitvijo dokončne meje, domneve ni in sodišče postopa po ustaljeni praksi. Če se sodni postopek začne po dokončnosti upravne odločbe o meji ali če bo meja kot dokončno ugotovljena šele po uvedbi sodnega postopka, vendar pred koncem glavne obravnave, morajo udeleženci pred sodiščem najprej ovreči domnevo dokončne meje. Dokazno in trditveno breme je preneseno na tistega udeleženca, ki domnevo izpodbija. To je v danem primeru predlagateljica. Meja je bila v obravnavanem primeru kot dokončna urejena po uvedbi sodnega postopka, vendar pred koncem glavne obravnave. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predlagateljica domneve o dokončni meji ni ovrgla. Sodišče je upoštevalo domnevo o dokončni meji, s katastrskimi podatki pa ga je seznanil izvedenec geodetske stroke. Na tej dejanski podlagi je tako pravilen in zakonit zaključek sodišča, da so podani pogoji za določitev meje na podlagi 2. odstavka 77. člena SPZ, neutemeljeni pa so pritožbeni očitki, ki tako odločitev izpodbijajo.

9Pritožba izpodbija prvostopenjski sklep tudi v II. točki izreka, kjer sta označeni zemljiško katastrski točki in sicer 89, ki jo označuje star betonski mejnik in točka 93, vendar konkretnih pritožbenih navedb v zvezi s tem ne podaja. Prvostopenjsko sodišče je v 12. točki izpodbijanega sklepa argumentirano obrazložilo določitev zemljiško katastrskih točk. Pritožba razlogov prvostopenjskega sodišča konkretno ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa po uradni dolžnosti ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku)(2).

10Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, prav tako niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------

(1) Ur. l. RS, št. 87/2002 in naslednji, SPZ.

(2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, ZPP.