UPRS sodba I U 701/2014

Tožbi se delno ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 101/2014 z dne 10. 4. 2014 se odpravi v 2. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 173,85 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Krškem je z izpodbijanim sklepom sklenila: da se tožniku odmeri nagrada in stroški zastopanja v višini 66,60 EUR (1. točka izreka) ter da se v presežku predlog odvetnika - tožnika zavrne (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 101/2014 z dne 20. 3. 2014 določen za izvajanje pravne pomoči upravičenki A.A. za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze. Tožnik je pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenko, in sicer 103,20 EUR nagrade za tožbo in 20,00 EUR materialnih stroškov. Dalje navaja, da je bilo, upoštevajoč podatke, ki jih je v spis Bpp 101/2014 predložil tožnik in glede na Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ugotovljeno, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Nagrada je odmerjena po določbi 23. člena ZOdvT od vrednosti predmeta 1500 EUR, kar izhaja tudi iz priložene tožbe pod prilogo A3.

Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi navaja, da je napačna navedba v izpodbijanem sklepu, da vrednost predmeta 1500 EUR izhaja iz priložene tožbe pod A3. Iz priložene tožbe z dne 28. 3. 2014 namreč izhaja vrednost predmeta 3200 EUR. Dalje se sklicuje na določbo 23. člena ZOdvT in pojasnjuje, da je vrednost predmeta tožbe zaradi razveze zakonske zveze določil na podlagi mesečnega dohodka tožnice v tistem postopku A.A., in sicer pokojnine v znesku 387,00 EUR x 3 mesece, mesečnega dohodka – pokojnine njenega zakonskega partnerja B.B. v znesku 540,00 EUR x 3 mesece in njegovega veteranskega dodatka v mesečnem znesku 60,00 EUR x 3 mesece. Sešteto tako znaša znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta jih oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade oziroma vrednost predmeta 2.961,00 EUR, torej nesporno ne 1500,00 EUR, kot je to zmotno navedel organ za BPP v izpodbijanem sklepu in od katerega je tožniku nepravilno obračunal odvetniško nagrado. Izpostavlja pa tudi, da organ za BPP sploh ne bi smel sam od sebe spreminjati in določati nove vrednosti postopka, ki je bil v pravdni zadevi opredeljen in sprejet v višini 3200 EUR. Če bi bila vrednost spora neprimerna – bodisi prenizka bodisi previsoka, bi zanesljivo o tem zavzelo stališče že sodišče prve stopnje, kar pa se ni zgodilo. Pravdno sodišče je namreč prej navedeno vrednost sprejelo kot točno, pravilno in ustrezno, pri čemer je od te vrednosti odmerilo sodno takso za tožbo, kar izhaja iz priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Krškem IV P 52/2014-2 z dne 17. 4. 2014. Če organu za BPP v tej smeri kaj ni bilo razumljivega, bi moral vpogledati v pravdni spis Okrožnega sodišča v Krškem IV P 52/2014 ali pa opraviti druge poizvedbe, česar pa organ za BPP očitno ni storil. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je delno utemeljena.

Šesti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je odvetnik za opravljene storitve pravne pomoči po tem zakonu upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, in v obsegu odobrene BPP.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik kot odvetnik – izvajalec BPP upravičen do višje nagrade, kot mu je bila odmerjena z izpodbijanim sklepom, in sicer v skladu s stroškovnikom, ki ga je predložil organu za BPP. Ni pa spora o tem, da je bil tožnik kot odvetnik dodeljen prosilki za nudenje redne BPP v obliki vložitve tožbe na razvezo zakonske zveze. Tožnik se ne strinja z določeno vrednostjo predmeta v višini 1500 EUR, pri čemer se sklicuje na vrednost spornega predmeta, ki je bila določena v tožbi zaradi razveze zakonske zveze v višini 3200 EUR, ki jo je po navedbah tožnika pravdno sodišče v pravdi za razvezo zakonske zveze opr. št. IV P 52/2014 Okrožnega sodišča v Krškem tudi sprejelo.

Pravno podlago za ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve, ki je relevantna za plačilo oziroma odmero nagrade odvetniku, pomenijo določila ZOdvT. Ta zakon v 23. členu predpisuje posebna pravila za določitev vrednosti predmeta v zakonskih sporih (za kar gre v obravnavanem primeru) ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (kar ni predmet tega postopka). V skladu s prvim odstavkom tega člena se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev; kot dohodek zakoncev se upošteva znesek zadnjih treh bruto dohodkov, ki sta ga oba zakonca dosegla pred nastankom nagrade; vrednost predmeta v teh sporih ne sme biti nižja od 1500 EUR in ne višja od 500.000 EUR. Na temelju citirane določbe prvega odstavka 23. člena ZOdvT je torej vrednost predmeta na 1500,00 EUR mogoče določiti v primeru najenostavnejših zakonskih sporov.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ za BPP tožniku odmeril nagrado po določbi 23. člena ZOdvT od vrednosti predmeta 1500 EUR ter navedel, da to izhaja tudi iz priložene tožbe pod A3. Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da iz priložene tožbe zaradi razveze zakonske zveze (v upravnem spisu označen kot priloga A3) izhaja, da je bila vrednost spora določena v višini 3200 EUR. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z listinami upravnega spisa. Kakšnih drugih okoliščin primera, ki bi jih upošteval pri svoji odločitvi in ki bi utemeljile višino vrednosti predmeta 1500 EUR, pa organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni navedel. Sklepa se zato ne da preizkusiti, kar po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Po povedanem je sodišče tožbi delno ugodilo. Tožnik namreč nima pravnega interesa za izpodbijanje 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, v katerem mu je bila odmerjena nagrada in stroški zastopanja. Zato je sodišče tožbi ugodilo le v delu, v katerem je bil njegov predlog v presežku zavrnjen, in sicer na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je organ, kot že navedeno, zagrešil bistveno kršitev pravil postopka, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljeno nepravilnost odpraviti in ugotoviti vrednost spornega predmeta, ki je bila določena v pravdnem postopku na razvezo zakonske zveze Okrožnega sodišča v Krškem IV P 52/2014, v zvezi s katerim je bil tožnik kot odvetnik – izvajalec za BPP določen prosilki za BPP A.A. za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze, in po potrebi tudi vpogledati v omenjeni spis Okrožnega sodišča v Krškem.

Stroške postopka je sodišče tožniku odmerilo ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, in sicer glede na uspeh v postopku polovico stroškov, ki mu pripadajo na podlagi določbe drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007 in 107/2013), ob upoštevanju, da je njegov pooblaščenec zavezanec za DDV.