VSL sklep I Cpg 1698/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ne držijo navedbe sodišča, da se je pisanje po petnajstih dneh od dneva prejema obvestila vrnilo pošiljatelju, ker tožena stranka pisanja ni dvignila in ni imela izpostavljenega predalčnika. Navaja, da ima nameščen izpostavljen poštni predalčnik, kar lahko potrdita tako njen zakoniti zastopnik, kakor prokurist B. O. To izhaja iz dejstva, da je prejela sodno pisanje, v katerem se je nahajal napadeni sklep, tudi iz listin v spisu je ugotoviti, da so bila vsa poštna pisanja tekom tega postopka toženi stranki vročena. Netočen je zaključek, da bi bila pošiljka, v kateri se je nahajal poziv za dopolnitev predloga, vročena pravilno. Očitno je prišlo do napake pri osebi, ki je odgovorna za vročanje sporne pisemske pošiljke.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot izhaja iz vročilnice v spisu, ki je javna listina, je bilo na vratih tožene stranke 19. 8. 2014 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. V skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). Za pravilnost vročitve je torej odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo, pri čemer tovrstne ugotovitve sodišča prve stopnje, torej, da je tožena stranka 19. 8. 2004 prejela obvestilo o prispeli pošiljki, pritožba ne izpodbija.

5Pritožba izpodbija le nadaljnje ugotovitve oziroma kot napačno navaja ravnanje, ko se je pisanje vrnilo sodišču, ker je vročevalec ugotovil, da tožena stranka nima izpostavljenega predalčnika. Če bi predalčnik imela, bi se namreč pisanje po preteku gornjega roka pustilo v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Vse pritožbene navedbe in tudi dokazi tožene stranke so povezani s trditvijo, da ta ima izpostavljeni hišni predalčnik, vendar, tudi če to drži, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Po preteku zgoraj navedenega roka, se namreč pisanje pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem, ne pomeni pa navedeno, da zato vročitev ni bila pravilna. Kot že navedeno, se šteje, da je vročitev opravljena, če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh od obvestila. Takšna je bila situacija tudi v konkretnem primeru, vročitev je bila pravilna.

6Glede na navedeno, ko torej tožena stranka pisanja v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila ni dvignila, je sodišče pravilno štelo, da ji je bil sklep s pozivom na popravo vročen. Ker svoje vloge v danem ni dopolnila in ni ravnala, kot ji je bilo naloženo s sklepom sodišča (in teh ugotovitev tožena stranka tudi ne izpodbija), je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

7Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).