VSL sklep II Cp 1777/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zapuščinski postopek prekinilo in dediča M. Ž. in D. Ž. napotilo na pravdo zoper dediča M. L. in I. Ž., da v zapuščino ne sodijo nepremičnine parc. št. 5/1, 5/2, 7/1, 7/2, 8/6, 8/7, 413, 88/1, 88/2, 89, 353, 354, 349, 350, 351, 360/1, 361/1, 346, 347 in 348, vse k. o. X, s tem, da sta dediča dolžna vložiti tožbo v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom, ne glede na zahtevek, ki ga uveljavljata.

2Pritožnika v pritožbi navajata, da sodišče ni ugotavljalo, kdo izmed dedičev izkazuje pravico, za katero se šteje, da je manj verjetna. O tem sklep nima razlogov. Prvo sodišče ni upoštevalo, da je dedič I. Ž. podal izjavo, da se ne priglaša k dedovanju, zato je izpodbijani sklep vprašljiv tudi po vsebini, v kolikor se ugotovi, da je pravica obeh dedičev in pritožnikov zoper sklep manj verjetna. Sklep se glasi in napotuje na pot pravde zoper oba dediča, pri čemer je status enega vprašljiv. Sklep bi se moral glasiti, da se pritožnika napotita na pravdo le zoper dedinjo M. L. Dedinja M. L. je v zapuščinskem postopku priznala, da v zapuščino ne sodijo nepremičnine parc. št. 5/1, 5/2, 7/1, 7/2, 8/6, 8/7, vse k. o. X, zato je tožba v tem delu nepotrebna.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnika zatrjujeta, da sta lastnika nepremičnin oziroma da nepremičnine, na katerih je vpisana lastninska pravica na zapustnika niso predmet zapuščine, kar sicer izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov, zato je zahtevek pritožnikov, da v zapuščino ne spadajo nepremičnine manj verjeten. Pritožba pa ima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo navedeni razlog, zaradi katerega je pritožnika napotilo na pravdo, navesti v obrazložitvi sklepa, kljub jasni sodni praksi, ki ne dopušča nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo.

5Dedič I. Ž. je na naroku dal izjavo, da uveljavlja nujni delež(1), zato izjava, ki jo je dal na naroku dne 14. 3. 2008, da ne uveljavlja nujnega deleža nima učinka, ker je bil sklep o dedovanju razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje. Dedinja M. L. je na naroku dne 21. 3. 2014 posebej navedla, da ne priznava vlaganj pritožnikov oziroma, da so vlaganja v nepremičnine že zajeta v vrednosti nujnega deleža, kar sta pritožnika posebej prerekala. Iz trditvene podlage dedičev izhaja, da je navedeno dejstvo zato sporno in je sodišče prve stopnje utemeljeno napotilo pritožnika na pravdo, da dokažeta obstoj zatrjevane pravice na nepremičninah.

6Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

--------------------------------------

(1) Glej stran 55 sodnega spisa.