VSL sklep II Cp 2708/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo soglasja k legalizaciji prizidkov in nadstreška na parcelah št. 747/6, 747/7 in 747/8 k. o. X. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2Zoper tak sklep se zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožujeta predlagateljici. Predlagata, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da je nasprotni udeleženec podedoval točno določeni del nepremičnine v stanju, v kakršnem je ta še zdaj. Temu nikoli ni nasprotoval. Strinjal se je in sprejel spremenjeni izgled solastnega dela nepremičnine in s tem povečano vrednost nepremičnine. Nepremičnina res ni etažirana, saj postopek sodne razdelitve solastnine stoji prav zaradi legalizacije črne gradnje, je pa nesporno, da sta si prva predlagateljica in pravni prednik druge predlagateljice ter nasprotnega udeleženca tedaj solastno nepremičnino razdelila na podlagi notarsko overjene pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z 20. 2. 2002. S sklenitvijo takšne pogodbe so izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu za legalizacijo črne gradnje.

3Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da so bili sporna prizidka in nadstrešek zgrajeni brez ustreznih dovoljenj in da je pravnomočno ugotovljeno, da gre za črno gradnjo. Pritožnici takšnim zaključkom ne nasprotujeta. Vprašanje ravnanja nasprotnega udeleženca oziroma njegovega pravnega prednika v zvezi s samo (črno) gradnjo ob odločanju o nadomestitvi soglasja k legalizaciji črne gradnje ni odločilnega pomena.

6Po drugem odstavku 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v 4. odstavku 67. člena vsebuje pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih poslov rednega vzdrževanja. Pri poslih izrednega upravljanja ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika.

7Odločilno torej je, da vprašanje soglasja za dograditev (zato tudi za legalizacijo dograditve), presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje(1). Ta ugotovitev zadošča za sklep, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika za legalizacijo črne gradnje.

8Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbo 67. člena SPZ. Pritožba ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

9Višje sodišče pritožnicama le še pojasnjuje, da pritožbene navedbe o ravnanju nasprotnega udeleženca oziroma njegovega pravnega prednika ob sami dograditvi in po njej lahko kažejo na to, da je bilo soglasje, ki ga iščeta, že dano, kar bi lahko bilo predmet pravdnega postopka. V takšnem primeru nadomestitev soglasja niti ne pride v poštev.

--------------------------------

(1) Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 228/2012 s 27. 2. 2014.