VSL sklep I Cpg 852/2015

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, v kateri ne konkretizira pritožbenih razlogov v smislu 338. člena ZPP.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 9. 2014 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 15. 4. 2014, je pa ugodilo predlogu za odlog plačila taksne obveznosti v višini 3.555,00 EUR, in sicer do izdaje odločbe višjega sodišča. Pripomniti je, da se tožena stranka zoper ta sklep ni pritožila.

6Višje sodišče je s sodbo I Cpg 1794/2014 z dne 4. 12. 2014 odločilo o pritožbi, v zvezi s katero je bilo odloženo plačilo taksne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki dne 26. 3. 2015 ponovno vročilo nalog za (odloženo) plačilo sodne takse po nalogu z dne 10. 3. 2015. Tožena stranka je 10. 4. 2015 ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 15. 4. 2014.

7Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je tak (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla (prim. VSL sklep I Cp 2857/2014 z dne 28. 10. 2014).

8Iz razlogov sklepa z dne 25. 9. 2014, s katerim je sodišče prve stopnje odložilo obveznost plačila sodne takse, izhaja, da je tožena stranka zatrjevala, da zaradi slabega finančnega stanja posluje z izgubo, da se ji je v letu 2014 obseg poslovanja znižal in da je v tem času izstavila samo en račun v višini 348,43 EUR. Navedla je tudi, da plačuje le stroške, ki so po zakonu nujni za poslovanje družbe, težave pa ima tudi z izplačilom plače zaposlenemu delavcu, ter nadalje še, da je imela od 1. 1. 2014 na računu 17.697,58 EUR prilivov, pri čemer so posojila znašala 15.840,00 EUR, ter da je znesek v višini 357,61 EUR predstavljal vrnitev preplačila s strani odvetnika, FURS pa ji je vrnil 1.151,00 EUR. Ob tem je zatrjevala še, da poslovanje tožene stranke temelji zgolj na prejetih posojilih, zaradi česar bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da tožena stranka ni pojasnila, v kolikšnem obsegu bi bila sposobna plačati sodno takso, ker je v celoti ni mogoče oprostiti plačila sodne takse.

9Tudi v ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je tožena stranka navedla zelo podobno(1), poleg tega pa tudi ni izkazala, da bi se njeno finančno stanje bistveno spremenilo, saj je imela po njenih trditvah od 1. 4. 2014 do 1. 4. 2015 (kar je daljše časovno obdobje, kot v prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) na računih 35.328,97 EUR prilivov, da so od tega posojila znašala 34.005,00 EUR, ter nadalje še, da je imela v zadnjih treh mesecih 6.803,47 EUR prilivov in od tega 6.240,00 EUR prejetih posojil. Identiteta zahtevka (predloga) je torej podana, tožena stranka pa ni izkazala, da bi se okoliščine od prvotnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks spremenile v takšni meri, da bi bilo mogoče ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks šteti kot nov predlog (in o njem meritorno odločati).

10Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb tožene stranke ni opredelilo, saj niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). To velja predvsem za pritožbene navedbe, s katerimi se tožena stranka opredeljuje do tožbenega zahtevka.

11Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

----------

Op. št. (1): Navedla je, da ne plačuje nobenih drugih stroškov razen tistih, ki so po zakonu nujni za poslovanje družbe, da ima težave z izplačilom plač delavcem, ter da njeno poslovanje temelji na prejetih posojilih.