VSL sklep I Cp 2802/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za oprostitev in za delno oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. in II. točka izreka), predlogu za obročno plačilo pa ugodilo na način, da je tožnici odobrilo plačilo sodne takse v višini 621,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih po 207,00 EUR, pri čemer je prvi obrok dolžna plačati v 15 dneh od prejema plačilnega naloga, poslanega po pravnomočnosti sklepa, naslednja obroka pa zapadeta v plačilo petnajstega dne v naslednjih dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem bo stranka prejela plačilni nalog (III. točka izreka). Kar je zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka) in tožnico opozorilo na prisilno izterjavo neplačanih obrokov (V. točka izreka).

2Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep trdi, da je napačno stališče sklepa, da s plačilom takse sredstva za njeno preživljanje ne bodo občutno zmanjšana. Prejema zgolj pokojnino v višini 550 EUR in nima drugih prihodkov, prav tako iz ostalega premoženja ne pridobiva dohodkov. Ob upoštevanju odmerjene takse v višini 207 EUR mesečno, kar predstavlja več kot tretjino tožničinih prihodkov, ji za preživljanje ostane le nekoliko višji znesek od zneska, ki omogoča golo preživetje. Glede na to so podani razlogi za delno oprostitev sodne takse v višini dvakratnika minimalnega dohodka. Podrejeno predlaga, naj se dolžna taksa razdeli na deset mesečnih obrokov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sklep odločilo hkrati s pritožbo zoper sodbo, je v tej zadevi odločil senat. Glede na to, da Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) narekuje ločeno vodenje listin in odločb, izdanih v postopku odločanja o predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (peti odstavek 12. člena), je ta sklep fizično ločen od odločitve o pritožbi zoper sodbo.

5V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Obročno plačilo sodne takse se po tretjem odstavku istega člena ZST-1 dovoli, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je tožnica upokojenka z mesečno pokojnino v višini 550 EUR, da živi sama, da je lastnica stanovanja oziroma hiše, v kateri prebiva, da je lastnica drugega stanovanja oziroma hiše v vrednosti 150.000 EUR in lastnica osebnega vozila Fiat Punto letnik 1994.

7Stališče izpodbijanega sklepa, da ugotovljeno premoženjsko stanje ne utemeljuje delne oprostitve plačila sodne takse, je pravilno. Pritožba opozarja le na dejanske dohodke, pri presoji o upravičenosti oprostitve pa je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevano tudi dejstvo, da je tožnica lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje.

8Pritožba ne vzbuja dvoma niti v pravilnost presoje, da mesečni znesek likvidnih sredstev in dejstvo, da je lastnica nepremičnine, ki je ne uporablja za bivanje, omogočata plačilo dolžne sodne takse v roku treh mesecev. Ob upoštevanju višine mesečnih likvidnih sredstev, ki jih ima tožnica dejansko na razpolago za preživljanje, je odločitev o razporeditvi dolžne takse na tri obroke ustrezna. Nenazadnje je s potekom časa od vložitve pritožbe kot trenutka nastanka taksne obveznosti, potrebnega za odločitev o tožničinem predlogu za zmanjšanje taksne obremenitve, tožnica dejansko dosegla odlog plačila takse za več kot pet mesecev.

9Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).