VSL sodba I Cp 1601/2015

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.ž

II. Tožeči stranki sta dolžni toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe plačati 1.361,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da toženka ni vredna, da deduje po ..., rojenem ... in umrlem ...

2Tožnika v pritožbi zoper sodbo uveljavljata vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Da je bila oporoka z dne 5. 7. 2005 neveljavna, izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 3083/2006. Ni dvoma, da je toženka to oporoko predložila v zapuščinskem postopku. Napačen je zaključek sodbe o nedokazanosti dejstva, da je toženka vedela, da je oporoka ponarejena. Ni dvoma, da je ves čas delovala v smeri pridobitve premoženja pokojnega. Celo ponarejanje podpisov ji očitno ni bilo tuje. V kazenskem postopku je bila sicer oproščena obtožbe, da je napravila krivo listino z namenom njene uporabe kot prave, vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da je na T. listini ponaredila zapustnikov podpis. Temu dejstvu je v sodbi dana premajhna teža. Že v sodbi je tudi ugotovljeno, da je v različnih postopkih izpovedovala različno o tem, kako je prišla do sporne oporoke oziroma kje in kdaj jo je našla. V odgovoru na tožbo je navedla, da je oporoko našla po zapustnikovi smrti med njegovimi stvarmi, kasneje pa, da ji jo je zapustnik pokazal kmalu po njeni sestavi. Drugič je izpovedala, da je z oporoko razpolagala pred njegovo smrtjo in da je ves čas vedela, kjer se nahaja. Ni verjetno, da se "oporočni dedič" glede tako pomembne zadeve, kot je oporoka, okoliščin ne bi natančno spomnil. Razlog za različne izpovedbe je v tem, da se je ves čas zavedala, da je oporoka neveljavna in da bo morala naplesti čim bolj prepričljivo zgodbo. Ni zanemarljivo, da toženka po pogrebu tožnikoma oporoke ni hotela pokazati. Skrajno nenavadno je, da nekdo, ki bi imel čiste namene in bil prepričan o veljavnosti oporoke, te ne bi hotel pokazati. Zelo verjetno je, da je tedaj sploh še ni bilo in da je bila dejansko sestavljena po zapustnikovi smrti. Da je bila toženka ves čas aktivno vključena v "postopek" sestave sporne oporoke, izhaja iz dejstva, da je poznala obe oporočni priči, kar je sodba zanemarila, da so v oporoki navedeni rojstni datum, EMŠO in davčna številka oporočne dedinje, in nenavadna navedba, da naj bi zapustnik z oporočno dedinjo živel v "izvenzakonski skupnosti neprekinjeno preko 6 mesecev". Prevelika teža je dana izpovedbi priče M. G. Sledeč sodbi ni razvidno, da bi se priča in tožnika slabo razumeli, vendar pa je iz zaslišanja priče jasno mogoče ugotoviti, kako zelo je nenaklonjena obema tožnikoma. Tudi sicer se ni izkazala kot verodostojna priča, ker se njene izpovedbe v različnih postopkih razlikujejo. Na naroku 28. 3. 2008, opravljenem v postopku zaradi ugotavljanja obstoja izvenzakonske skupnosti, je presenetljivo natančno izpovedovala o datumih, kdaj sta se toženka in zapustnik spoznala in ostale podrobnosti iz zveze (da je začela živeti pri zapustniku v maju 2005), iz policijskega zapisnika pa je razvidno, da naj bi toženka za zapustnika skrbela zadnjih nekaj let življenja. Priča ob tem ni omenjala, da bi videla oporoko ali da bi bila seznanjena z njeno vsebino, povedala pa je, da je oporoko napisala zapustnikova prijateljica J. M., ki je v zaslišanju povedala, da zapustnika pred sestavo oporoke ni poznala. Ob upoštevanju vseh specifičnih okoliščin primera je mogoče ugotoviti, da je toženka ne le vedela, da je predložila krivo oporoko, ampak da je pri njenem nastajanju tudi aktivno sodelovala.

3Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnika se strinjata z materialnopravnim stališčem sodbe, da je dedno nevreden tudi tisti, ki uveljavlja oporoko, za katero ve, da je ponarejena oziroma ne odraža resnične zapustnikove volje,(1) ne strinjata pa se z zaključkom sodbe, da nista dokazala, da bi toženka vedela, da je oporoka, ki jo je predložila v zapuščinskem postopku po pokojnem zunajzakonskem partnerju, ponarejena.

6Toženka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da se v sodbi ni bilo treba opredeliti do dejstva, da so v oporoki navedeni rojstni datum, EMŠO in davčna številka oporočne dedinje ter trajanje izvenzakonske skupnosti. Teh trditev tožnika v postopku pred sodiščem namreč nista podala. Ker gre za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), te okoliščine tudi ne morejo vplivati na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

7Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost zaključka, da ni dokazano, da bi toženka vedela za nepristnost oporoke. Sodba se je natančno in argumentirano opredelila do vseh okoliščin, na katerih sta pritožnika v tožbi gradila trditev o toženkini vednosti, v dokazno oceno pa vključila tudi okoliščine, na katere je opozorila toženka. Tožnika v pritožbi izpostavljata le nekatere izmed teh okoliščin, kar ob celoviti dokazni oceni v sodbi že samo po sebi zmanjšuje težo njunih pomislekov. Kljub temu, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zapustnikova oporoka, sestavljena pred pričami, ponarejena, in kljub temu, da je pravdno sodišče vezano le na obsodilno kazensko sodbo, ni mogoče odreči pomembne dokazne teže ugotovitvi, da sta bili na podlagi drugačnih izvedenskih mnenj (od mnenja, podanega o pristnosti zapustnikovega podpisa v pravdi zaradi neveljavnosti oporoke) zavrnjeni tako obtožba zoper oporočni priči in neugotovljeno osebo, da so napravili krivo oporoko, kot tudi zoper toženko, da je krivo oporoko hranila in uporabila kot pravo. Pravilen je tudi zaključek, da posamezne nedoslednosti v izpovedbah toženke in nekaterih prič v različnih postopkih, ki tečejo v zvezi z zapuščinskim postopkom po pokojnem toženkinem zunajzakonskem partnerju, niso take, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče sklepati na zatrjevano dejstvo. Pritožba ne izpodbije zaključka, da iz vseh toženkinih izpovedb izhaja, da je za obstoj oporoke vedela pred partnerjevo smrtjo in da so obstoj oporoke potrdile tudi druge osebe. Pritožbeno sodišče se strinja z obsežnimi in natančnimi razlogi izpodbijane sodbe in jih zato ni treba ponavljati. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je toženka razumno utemeljila razloge, zaradi katerih tožnikoma neposredno po zapustnikovem pogrebu ni želela pokazati oporoke. Ustrezno je ovrednoteno tudi dejstvo, da je toženka ponaredila zapustnikov podpis na prošnji za prenehanje naročniškega razmerja s T. d.d. po zapustnikovi smrti.

8Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo tožnikov zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sta dolžna toženki povrniti njene stroške, potrebne za pritožbeni postopek (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Gre za strošek za zastopanje v pritožbenem postopku (1.096 EUR po tar. št. 3210 ZOdvT) in za materialne stroške (20 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost, in znašajo skupaj 1.361,52 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

--------

Op. št. (1): Relevantni del 126. člena Zakona o dedovanju (ZD) se glasi: Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke: … 3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko; ...