VSL sodba II Cp 3183/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zavrnilna zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnika sta dolžna povrniti toženki stroške pritožbenega postopka v znesku 842,29 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila

1Prvo sodišče je z (zavrnilno) zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da znaša na nepremičnini parc. št. 806/2, ID znak 000, solastninski delež toženke do 1/32, solastninski delež prvega tožnika do 27/32 in solastninski delež drugega tožnika do 4/32, zavrnilo pa je tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih listin, ki ga je prvi tožnik uveljavljal do toženke in do drugega tožnika. Prvo sodišče je še odločilo, da tožeča stranka krije svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka navaja, da bi moralo sodišče ugoditi tožbenemu zahtevku, saj se mu tožena stranka ni upirala. Prvi tožnik je upravičen zahtevati spremembo solastninskih deležev glede na to, da so stranke podedovale nepremičnino. Dopolnitev navedb po sklepu sodišča ni bila potrebna. Prvi tožnik je v letu 2007/2008 povečal in obnovil staro hišo, poleg tega pa je naredil še novo hišo in s tem povečal vrednost celotne nepremičnine za ¾. Tožeča stranka v pritožbi obširno navaja, katera dela je izvedla na sporni nepremičnini. Prvi tožnik je izvedel dela v soglasju s staršema. V zapuščinskem postopku po materi so dediči iz nevednosti priznali, da spada v zapuščino polovica sporne nepremičnine, zato je toženka tedaj podedovala delež do 1/8. Toženka ni nikoli osporavala prvemu tožniku izvedbe del. Ta dela predstavljajo izgradnjo nove stvari, zato je prvi tožnik na njej pridobil lastninsko pravico. Zaradi tega so se spremenili tudi solastninski deleži na celotni nepremičnini. Izvedeni posegi pomenijo izgradnjo nove stvari, zato bi moralo sodišče uporabiti 55. člen SPZ. Neutemeljen je očitek sodišča, da drugemu tožniku ne bi bilo treba tožiti.

3Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Drugi tožnik res ni izkazal pravnega interesa za vložitev tožbe zoper toženko. Glede na postavljeni zahtevek bi se drugi tožnik lahko v tej pravdi znašel zgolj v vlogi tožene stranke, ne pa tožeče stranke. V delu, ki se nanaša na drugega tožnika, bi prvo sodišče zato moralo zavreči tožbo, vendar pa pritožbeno sodišče v tem delu ni spreminjalo sodbe, ker pravni položaj drugega tožnika ne bi bil nič boljši niti v primeru zavrženja tega dela tožbe.

6Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba ni sklepčna. Zgolj na podlagi izvršenih vlaganj v tujo oziroma solastno nepremičnino, zaradi katerih je bila povečana vrednost nepremičnine, graditelj še ne pridobi lastninske pravice oziroma večjega solastninskega deleža na nepremičnini, saj je za nastop takšne posledice potreben ustrezen dogovor med graditeljem in lastnikom oziroma solastniki te nepremičnine (48. člen SPZ). Le soglasje lastnika (solastnikov) nepremičnine z vlaganji graditelja ne zadošča. Ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je toženka pridobila solastninsko pravico. Ob odsotnosti navedenega dogovora ostane graditelju le obligacijski (obogatitveni) zahtevek. To velja tudi v primeru, ko graditelj na tuji nepremičnini postavi novo zgradbo (prvi odstavek 48. člena SPZ). 55. člen SPZ ni uporaben za to zadevo, saj velja le za pridobitev lastninske pravice na premičninah.

7Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8Tožnika sta dolžna povrniti toženki stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 161. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za postopek s pritožbo v znesku 670,40 EUR s pavšalnim zneskom za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR (odmerjeno v skladu z določili ZOdvT) in 22 % DDV, kar skupno znaša 842,29 EUR. V primeru zamude sta tožnika dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.